URN_NBN_SI_DOC-WEUJDKJ5

zbirati redke slovenske knjige. Pomagali so ji dijaki, vendar so nabrali zelo malo, zato je F ranja Mačkovšek poklonila 15 leposlov­ nih in 30 mladinskih del, ki so se ji ohranile skrite na podstrešju. S temeljno knjižno zalogo 342 zvezkov je pričela novoustanovljena knjižnica v začetku leta 1946 izposojati, njen ustanovitelj pa je bil M estni ljudski odbor Brežice. Z ustanovitvijo SKUD »Stanko Čer­ nelč« je prešla knjižnica pod njegovo okrilje, postala je njegova najaktivnejša sekcija. Ze leta 1946 je knjižnico prevzela učiteljica Savica Zorko, ki jo je izredno uspešno in požrtvovalno vodila skoraj 21 let. Knjižnica je imela knjižno zalogo razvrščeno po formatih, vo­ dila je inventarno knjigo, AIK, kartoteko bralcev in evidenco o iz­ posojenih knjigah, poslovala pa je vsako nedeljo dopoldne. Prostor je imela v učilnici osnovne šole. Naročena je bila na revialni tisk, ki so ga bralci lahko prebirali kar na šolskih klopeh. Člani knjižnice so bili od predšolskih otrok do starčkov in onemoglih, ki so jim prinašali knjige na dom. Knjižna zaloga se je počasi večala z darili založb, posameznih ljubiteljev knjig in podjetij; iz sredstev, ki sta jih knjižnici občaisno nam enjala Občinski ljudski odbor in Okrajni ljudski odbor Krško, je nabavljala novosti. Kot večina knjižnic se je tudi brežiška borila z velikimi finančnimi težavami in s pomanj­ kanjem prostora, bila pa je ob desetletnici ustanovitve med najmoč­ nejšimi in najbolje organiziranimi v takratnem krškem okraju. Ze proti koncu leta 1954 sta Svet za kulturo in prosveto in Odbor ljudske prosvete Brežice ustanovila pri Ljudski knjižnici Iz­ posojevalnico odrskih del in prispevala nekaj sredstev za nakup tem eljne zaloge dram skih in glasbenih del, ki so se vodila v posebni inventarni knjigi. Prvomajskim slovesnostim leta 1955 se je knjižnica pridružila z otvoritvijo in preselitvijo v nov, ustreznejši prostor (23 m2) na Cesti prvih borcev 21. Ob preselitvi je imela 2184 zvezkov, 527 članov pa si je ob 2530 obiskih izposodilo 8097 del. Bralci so plačevali minimalno iz- posojevalnino, prihajali pa so tudi iz vasi od Podbočja, Mraševega, Skopic do Bizeljskega in Brestanice. Pri izposoji so pomagali gimna­ zijci, ki jih je knjižničarka Savica Zorko, ki je do leta 1955 delala brezplačno, usposobila za delo v knjižnici, in še številni drugi ama­ terski knjižničarji m anjših knjižnic. Knjižnica je od preselitve poslovala štiri dni v tednu in ob ne­ deljah dopoldne, dva dneva pa sta bila nam enjena notranjem u delu. Knjižna zaloga se je zelo malo obnavljala, za nove izvode pa je že prim anjkovalo prostora na policah, prostora za postavitev no­ vih pa ni bilo. K ljub temu, da se je borila s težavami, pa je prerasla