URN_NBN_SI_DOC-W1WTL7YJ

k ra n jsk i (= slovenski!), h rv ašk o -u k rajin sk o -ru sk i (!), češki, poljski, lužiški, m adžarski, litv anski, irski, finsko-laponski, turški, arm ensko-perzijski, tata rsk i, indijansko-am eriški, kitajski. K njigo z aklju čuje po latinskem vzorcu p rire je n a k ra tk a nem ška razlaga o pom enu očenaševega besedila. V slovenščini zapisana oblika očenaša se glasi: O zha nash, k ir J i v5 n e b e jih : posvezhenu bodi iim e tvoie : p rid i k ’ nam k ra ile jtv u tvoie : s’ idi.fe volia tvoia, k ak o r nanebi, ta k u n a je m lij : k ru h nash v ja k d a in ij dai nam dones : in u o d p u jti nam dulge nash e, k ak o r tu d i m i o d p u jtim o dulshnikom nashim : inu, neupelai nas v ’ iskushno : tamazih reshi n a js od slega. Am en. D anašnjega bralca knjižice n arav n o st prevzam e jezikovno bo­ gastvo, preizkušeno pred skoraj 400 le ti v njegovi izraznosti na k ra tk i, a zgoščeni verski m olitvi. Iz celote odsevata tako M egiser- je v a h u m an ističn a m iselnost, ki se m an ifestira skozi široko jezikovno znanje, ko t p ro te sta n tsk a idejna orientacija, ki sledi načelu, naj bo bog čaščen v vsakem jeziku. L e-ti so tu k aj n a se ja n i od velikih do m alih, kom aj znanih narodov in ljud stev. Podobni poliglotski poskusi so bili v lite ra tu ri tistega časa precej pogosti in se je za očenaš v slovanskih jezikih M egiser m ogel npr. poslužiti vzorca v Bohoričevi slovnici Arcticae horulae succisivae de latinocarniolana literatura (W ittenberg 1584). K njižica M egiserjevih očenašov je dandanes zelo redka. P red k ra tk im o p ravljena a n k e ta je dognala, da se po vseh velikih k njiž­ nicah E vrope in Z druženih držav A m erike h ra n ita sam o dva izvoda teg a tiska. Im a ta jo v lasti D ržavna in m estna knjižnica v A ugs­ b u rg u in knjižnica univerze C olum bia v New Y orku. N arodna in u n iv erzitetn a knjižnica v L ju b ljan i si je oskrbela fotokopijo augs- burškega prim erka, ki je sicer popoln, v e n d ar so v razv rstitv i be­ sedil n e k ate re napake, na k a te re velja posebej opozoriti. P ri p ri­ p ra v i tiskovne pole B za tisk a n je po h rb tn i stra n i je tisk a r očitno nap ačno v stavil besedila za stra n i Bla, B2a, B3b, B4a, B6a in B8a, tako da je p ri tisk an i in vezani knjižici zam ešan v rstn i red besedil m ed X I (S ardorum com m union lingua) in X X V I (Sclavonice; Lin­ gua S eruiana et D alm atica), ki si sledijo takole: XI, XVI(!), XVII(!), XIV, XV, X II (!), X I II(!), X V III. X IX . XX. XXV(!), X X II. X X III, XXIV, X X I(!) in X XVI. T a tehnična n a p ak a je h k ra ti k a ra k te ristič ­ na bibliografska posebnost za id en tific ira n je tega red k eg a tiska. 128