URN_NBN_SI_DOC-W1WTL7YJ

Tehnični opis: 12°. 16 v rst (prim . str. Cla). 24 listov. S ig n a tu ra A8—C8. H e­ b rejsk o besedilo v hebrejski, grško v grški pisavi, germ anski jeziki v fra k tu ri, vsi d rugi jeziki v latinici. V rstni red besedil zam ešan (str. Blb = X II, B2a= X III, B3b= XVI, B4a= XVII, B6a= = X XI, B8a= XXV). Besedilo vsake potisk an e stra n i u o k v ir­ jen o z okrasno letvijo. Inicialka (str. A 2a). V erzalka, 2 v rsti visoka (str. A3b). V sebinski popis: S tr. A la : [N aslovna stran.] S tr. A lb : [Prazna.] S tr. A 2a, v rsta 1—2: Dn. JO H A N N I SPIESSIO , TYPO G RA PH O S tr. A2b, v rsta 20: H ieronym us M egijerus. S tr. A 3a, v rsta 1: I. HEBRAICE. Str. Cla, v rsta 1—2: XX V II. Illurice, Je u C arniolanoru m lingua. S tr. C8a, v rsta 1—2: E in te u tjc h C arm en Elegiacum , . . . Str. C8a, v rsta 23: H ieronym us MegiJ’er. S tr. C8b: [Prazna.] Nahajališča: A ugsburg: S taats- und S tadtb ib lio th ek ; New Y ork: Colum bia U niversity. M egiser je knjižnico tisk al p ri fra n k fu rtsk e m tisk a rju Jo h an n u Spiessu (tiskal v letih 1572— 1610), s čigar hčerjo K a ta rin o se je bil m alo pred tem poročil. N jem u je svoje delce tu d i posvetil. V uvodnih latin sk ih verzih im en u je svojega ta sta vn etega častilca dom ačega m esta in m u p o k la n ja o če n a š.k o t n ajdragocenejšo m oli­ tev, v k a te re je d rn a to sti so sk rita vsa čudesa, zlbrana tu k aj v raznih govoricah sveta. In k o t so nekoč iz razn o v rstn ih stru n pozlačene lire izvabljali sladke harm on ije, p ra v i M egiser, tak o se v tej k n ji­ žici u b ra n a dish arm o n ija različnih jezikov v sladkem sozvočju besed očenaša v rača tja, od k o d er je b ila izšla. Za posvetilno pesm ijo so sistem atično razvrščena besedila očenaša v vseh štirid esetih jezikih. V rsto začenja h eb re jsk i v o rig in aln em zapisu in tra n sk rib ira n v latinico, sledijo sirijski a li kaldejski, arabski, etiopsko-abesinski, gršk i v o riginalnem zapisu in tra n sk rib ira n v latinico, latinski, itali­ janski, retorom anski, g orišk o -fu rlan sk i (!), sardinsk i m eščanski, sa r­ dinski podeželski, španski, portugalski, francoski, nem ški, švicarski, ju žn i nem ški, belgijsk o -k ald rijsk i ( = flam sko-nizozem ski), sta ri g er­ m an sk i (iz le ta 870), danski, švedski, gotski, islandsko-skandinavski, angleški, anglosaksonski ali velški, srbsko-dalm atinski (!), ilirsk i ali 127