URN_NBN_SI_DOC-VXVMOXED
danost po svetovni književnosti in njegovo posebno navezanost na določene avtorje. Izmed slovenskih in drugih knjig imajo prene- katere z roko vpisana posvetila avtorjev, pesnikovih vrstnikov in mlajših, med drugim Ivana Cankarja. Poleg leposlovnih del sreču jemo po policah dela iz naravoslovja, zgodovine, filozofije in ver stev, ki govore o pesnikovem duhovnem iskanju in oblikovanju sve- fovnega nazora. V posebno skupino bi mogli šteti dolgo vrsto Sha kespearian, angleške izvirnike, prevode v raznih jezikih, dramatur ške priročnike in jezikovna pomagala, zlasti slovarje. V nekaterih delih, ki so jih napisali drugi, beremo na robu besedila kritične pri pombe, iz njih moremo spoznati predvsem Župančičev tenki posluh za jezik, njegovo pravilnost in lepoto. Nič manj zahteven pa ni bil pesnik do sebe, pogledati je treba le v njegove prevode Shakespeara s številnim i vnesenim i popravki, pa brž spoznamo, kako jih je od izdaje do izdaje zboljševal. Nekaj knjig se je po vsej priliki iz pesnikove biblioteke zgu bilo drugam. Tako sem im el pred zadnjo vojno v rokah Bergsonovo delo Essai sur les donnees im m ediates de la conscience (Paris, F elix Alcan, ed., 1908. Bibliotheque de la philosophie contemporaine). Da je bila knjiga Zupančičeva last, sodim po tem, ker je im ela na na slovni strani pesnikov avtogram. Našel sem jo v knjižnici roman skega seminarja ljubljanske univerze. Danes je tam ni več, propadla ic v medvojni katastrofi, ki je doletela NUK. Kakor vem o iz pesnikovih beležk, je študiral tudi po drugih knjižnicah: na dunajski univerzi, pri družini Waldburg na Nemškem, v Ljubljani pa v mestnem arhivu, državni študijski knjižnici, v francoskem inštitutu in morda še kje. Če povzamemo podatke in m isli našega sestavka, prihajamo do naslednjih spoznanj: Zupančič nam je poklonil dolgo vrsto izvirnih in prevedenih knjig, ki so danes dragocen in nepogrešljiv sestavni del naše književnosti in kulture; v svojih izjavah in člankih (upo števali smo le najbolj znane) nam je dal nekaj tehtnih načel in za nesljivih smernic za vrednotenje knjige; ob knjigah svoje in drugih bibliotek si je izoblikoval svoj filozofski in estetski nazor ter si pri dobil poklicno znanje in široko razgledanost.
RkJQdWJsaXNoZXIy