URN_NBN_SI_DOC-VXVMOXED

boden in muzikalno bogat verz, m etaforično slikovit in čustveno su­ gestiven slog, pretehtana in prefinjena kompozicija. Nekaj svojih knjig je Župančič samo načrtoval, izdati mu jih iz j aznih vzrokov ni uspelo. Tako je nam eraval objaviti otroško slika­ nico Abeceda (1908/09), ki bi poleg njegovih dom iselno ljubkih ver­ zov vsebovala podobe Saše Šantla. K asneje je im el v načrtu, da bi v posebni knjižici objavil svoje epigrame in satire, ki so bili izšli v Naših zapiskih 1906— 1910. Izjemna škoda je, da ni dokončal in knjižno objavil filozofsko-satiričnega epa Jerala; za ilustratorja je bil sprva določen Fran Tratnik, nato pa ustreznejši Hinko Smrekar; le-ta pesnika še v pism u ob njegovi 60-letnici vprašuje: »Kaj pa dela gospod Jerala, kje tiči? Težko ga že čakam — ali se bo kdaj oglasil pri m eni, kot sva se bila zmenila? . . . « Zupančič je namera­ val v posebni zbirki izdati tudi lirske pesm i Med ostrnicami, nastale 1933/34 v Koči vasi na Notranjskem; Tiskovna zadruga je pesnikovo ponudbo odklonila, ker bi morala hkrati objaviti še nekaj Shakes­ peara. Zupančič je v svojih izvirnih delih nekajkrat prav posebej pisal o knjigi in njenem pomenu. Ko so ob dvajsetletnici prejšnje Jugo­ slavije v oktobru 1938 pripravili v Ljubljani veliko razstavo, ki je prikazala knjižno žetev med Slovenci v tem obdobju, je pesnik za priložnostno brošuro »Slovenska knjiga 1918— 1938« napisal nasled­ njo izjavo o leposlovju: »Kadar segam na polico po starih knjigah, da bi se zatopil va­ nje, ne vprašujem, kakšne ,izm e‘ so reševale, tem več kako so odre­ ševale človeka: koliko je v njih srca in duha, resnice in modrosti, ljubezni, lepote in luči. Samo to je sol, ki daje našem u delu nekaj trajnosti, samo to je stvarnost, vredna pisateljevega napora. Tudi pričujoče knjige bodo nekoč stare: takrat bodo našle pri bralcu bo­ dočnosti toliko m ilosti in spoštovanja, kolikor bo v njih te stvarnosti in soli.« Vrednost in trajnost leposlovnih knjig torej ni v njih moderni ali celo modni tehniki in slogu, tem več v njih hum ani vsebini, v njih človečnosti. Ta Zupančičeva m isel velja tudi našem u času, so­ dobnim pisateljem , kritikom in bralcem, ki neredko tako čudno, sprevrženo in cinično pojm ujejo vlogo besedne umetnosti. Prvi, te­ m eljni stavek te izjave naj bi bil pod pesnikovo podobo natisnjen — kot geslo in napotilo — po vseh naših knjižnicah. Drug tak načelni članek je pesnik napisal čez pičlih deset let za teden knjige in ga objavil v Slovenskem poročevalcu 2. februar­ ja 1947. V njem izvaja naslednje misli: Knjiga govori o preteklosti nekega naroda, o njegovih pomembnih možeh in o njegovem boju za svobodo: »Knjiga je najzgovornejša priča, da se narod zaveda