URN_NBN_SI_DOC-VSVIZ18D

Knjižnice im ajo dinam ične usmeritve razvoja Knjižničarstvo je informacijska služba, ki se zaradi družbenih in tehnoloških vp livo v neprestano spreminja, zato da ohranja svojo osnovno vlogo, ki zahteva od nje, da se poveže s svojim i uporabniki, identificira njihove potrebe in probleme ter jih rešuje. To dinamičnost, že dolgo časa vodeče načelo v knjižničarstvu, povezujejo knjižničarski teoretiki tu d i z inform a­ cijskim i potrebami vzgoje in izobraževanja (Filo, 1991, str. 21), zato nenehno dopolnjujejo priporočila in standarde za organizacijo in delo šolskih knjižnic. Kvalitativne in kvantitativne prem ike v razvoju najbolj izrazito opazim o pri spreminjanju poti izobraževanja, pri uvajanju novih učnih strategij, progra­ mov, novih oblik organiziranja življenja in dela šole, katerih vzrok in pobud­ n ik je lahko celo šolska knjižnica (A LA , 1986)', p ri čemer pa se nič starega ne zanika, kot pravi Vlahovič (Vlahovič, 1987), gre le za spremembo v višjo kvaliteto, zato da se naloge šolske knjižnice uskladijo z zahtevami sodobne pedagogike. Izkušnje povezujejo Sodobno zasnovani učni načrti, ki se oblikujejo in sprejemajo za šole (os­ novne in srednje), morajo biti usklajeni z relevantnim i znanstvenimi zakoni­ tostm i, doseženi učni re zu lta ti pa tu d i m ednarodno p rim e rljiv i. Pri razm išljanju, iskanju odgovo ro v na vprašanja, kako o rg a n izira ti izo ­ braževalni sistem in njegovo delo, so tudi zato zelo pomembne izkušnje drugih, predvsem razvitih držav. Na področju šolskih knjižnic te izkušnje ne olajšajo le organizacije dela v najbolj prim erni o b liki za doseganje vsa­ kokratnih ciljev vzgoje in izobraževanja, ampak je povezava nujna zaradi ohranjanja, ali šele vzpostavljanja, združljivosti z d ru g im i knjižničnim i in ­ formacijskimi sistemi, nujna za uporabno znanje uporabe knjižnice in njenih virov, za neoviran ali čim m anj oviran pretok znanja, gradiva in inform acij. Zgledovanje po tujih izkušnjah, predvsem po izkušnjah držav, ki so uspele realizirati najsodobnejše zahteve knjižničarske stroke v praksi, jih preizkusi­ ti, ovrednotiti, zato da so nastala priporočila, standardi za šolske knjižnice, 1 ZD A so zelo izrazit prim or dinamičnega razvoja Šolskih knjižnic, ki mu lahko sledimo tudi skozi njihove standarde in priporočila za organizacijo in delo teh knjižnic. Zato so tu podrobneje predstavljeni, hkrati s tem pa tu d i živeči odsevi vseh njihovih razvojnih faz šolskih knjižnic po drugi svetovni vojni v posameznih evropskih državah (pa tudi na drugih celinah jih je moč najti). Im eli so močan v p liv na oblikovanje knjižnic zunaj meja Z D A in na oblikovanje m ednarodnih strokovnih priporočil, ker so se v praksi najhitreje preizkusili, oz. kjer se je učinkovitost, pogosto tu d i zelo teoretično zasnovanih navodil, lahko preverila in ovrednotila v praksi.