URN_NBN_SI_DOC-VOP7EAO2

Razvitejša je knjižnica (pri čemer primerjamo razvitost s stopnjo doseganja standardov in normativov za njeno delo), večji je lahko njen vpliv. Njena razvitost pa je odvisna tudi od vrednotenja, ki ji ga pripisuje okolje. To je višje v okolju, kjer je prebivalstvo doseglo visoko stopnjo bralne pismenosti \ ker je šeposebnej za skupino dobro pismenih bralcev knjižnica nujnost in so zato verjetneje pripravljeni podpreti njen razvoj. Knjižnica je odvisna od bralne usposobljenosti prebivalcev. (Bralna pisme­ nost je, ne pozabimo, tudi pomemben dejavnik ekonomskega razvoja okolja.) Kako pa vpliva na razvoj knjižnic, bi lahko preverili, če bi podrobneje poznali nivoje bralne pismenosti prebivalcev. Zanemarljiv pa vp liv vsekakor ni in prav zanimivo bi bilo preveriti, kako bi prebivalci Slovenije odgovorjali na vprašanje: Ali potrebujemo knjižnice? Velika večina vprašanih pismenih prebivalcev bi verjetno takoj, brez premišljevanja, odgovorila: "Da, seveda!" Teh pozitivnih odgovorov pa ne bi bilo malo, upoštevaje podatek, da je v Sloveniji pismenost odraslih 99 odstotna2. Odgovor bi bil povezan z lastno izkušnjo doživetja knjižnice, bodisi da so jo obiskovali v času šolanja, ali jo še obiskujejo, bodisi da je ta izkušnja posredna, predvsem doživetje knjižnice preko otrok in zaradi njihovih potreb ali informacija o njenem obstoju in delu oz. funkciji, prido­ bljena od prijateljev, znancev, manj pa preko drugih posrednikov in form ir­ anja, tisk, radio, TV, propagandni tisk i.d.p. Ta izkušnja pravzaprav ne more biti izjemna in ne nenavadna, glede na razprostranjenost d veh tipov knjižnic3, ki sta stalni in obvezni spremljevalki človekovega življenja in mimo katerih naj ne bi šel noben prebivalec. Vsaj z eno od teh bi se v skladu z našo zakonodajo moral srečati. To je šolska knjižnica v osnovni šoli. Osnovna šola je obvezna, zakon o osnovni šoli4 pa med pogoje življenja in dela osnovne šole uvršča tudi knjižnico. Po osebno pridobljenih podatkih z Zavoda R Slovenije za statistiko je bilo konec šolske­ ga leta 1991 /19925820 osnovnih šol in le na 58. šolah ni bilo šolske knjižnice. (V raziskavi 1EA, izvedeni 1991 v aprilu-maju,pa vseh 219 v vzorec izbranih slovenskih šol navaja tudi šolsko knjižnico.) V teh šolskih knjižnicah je bilo 4.971.021 knjig in 17.171 revij. Povprečno 16 knjig na učenca in 100 na učitelja. V knjižnicah je bilo le 261 zaposlenih knjižničarjev, 501 osnovna šola pa v knjižnici ni imela zaposlenega strokovno usposobljenega knjižničarja. Vsak učenec je obiskal knjižnico med šolskim letom približno 9 krat, podatki o izposojenih knjigah pa govore, da se je knjižna zaloga obrnila približno enkrat.