URN_NBN_SI_DOC-VNZ3AU1A

Hriberšek-Balkovec, E. Mladinski knjižničar - da! Dejstvo je, da se mora delo obeh vej mladinskega knjižničarstva, tako tistega v šolski knjižnici kot tistega v SIK, pokrivati. Njuna skupna želja bi morala biti, da čim bolje poskrbita za mladega bralca. V šolski knjižnici naj bi poskrbeli za osnovno knjižničarsko znanje in informacijsko izobraževanje, SIK pa naj bi znanje nadgrajeval in po potrebi dopolnjeval; v SIK naj bi mladi bralci našli predvsem knjige za dodatno izobraževanje in t.i. prostočasno branje. Vendar pa je v večini primerov (vsaj v večjih krajih) mladinski oddelek SIK prvi, kjer se otroci srečajo s knjižnico in mladinskim knjižničarjem. Poleg dela z otrokom je pomembno, da mladinski knjižničar dobro dela tudi s starši, starimi starši, tetami, strici, vzgojitelji. Ti lahko namreč veliko pripomorejo k temu, da vzgojimo dobre bralce in (ker knjižničarstvo ni samo sebi namen) obiskovalce naših knjižnic. Vendar dobivam nehote občutek, da se je knjižničarstvo pričelo usmerjati v vode "kabinetnega dela". Glede na to, da primanjkuje temeljnih del za izobraževanje knjižničarjev, za nadaljnji razvoj stroke, je to do neke mere razumljivo. Kot praktik, kot knjižničar, ki delam z ljudmi, pa se ne morem sprijazniti z dejstvom, da je računalnik postal predmet občudovanja zapos- lenih v knjižnicah. Postavlja se vprašanje, ali je pomembneje, da znaš najti knjigo v računalniku in povedati, katera knjižnica v Sloveniji ali v svetu jo ima ali to, o čem knjiga govori. V določenih vrstah knjižnic, kjer uporabniki določajo takšen način izposoje, da. Ne pa v mladinskih knjižnicah. Tu je važnejše, da ti poznaš knjigo, da poznaš njeno vsebino; ne le pri leposlovju, marveč tudi pri poučnih knjigah. Osnovno delo mladinskega knjižničarja naj bi vendarle bilo, da bi mlademu bralcu ponudil primerno knjigo. Ponuditi primernega pa ne moreš, če poznaš le zapis v računalniku. V knjigi Čudežno potovanje beremo: "Dragi knjižničarji, varuhi templja, lepo je, da so vse knjige na svetu našle svoj kotiček v popolni organiziranosti vaših spominov (kako bi se znašel brez vas, s spominom, ki še najbolj spominja na prazno parcelo?). Čudovito je, kako obvladate vse klasifikacije po tematiki v teh skladovnicah, ki vas obdajajo. Vendar bi bilo dobro slišati tudi, kako pripovedujete zgodbe svojih najljubših romanov tistim izposojevalcem, ki so se izgubili v goščavi knjig. Lepo bi bilo, če bi izkazali spoštovanje spominu na najboljše, kar ste prebrali! Postanite pripovedniki - čarovniki! - in knjige bodo skočile s polic v roke bralcev. " (Pennac, 1996, str. 111). Menim, da bi morali vsi knjižničarji, ne le mladinski, dajati večji poudarek delu z uporabnikom knjižnice. Ne trdim, da računalnik ni potreben; priznam, da nam je zelo olajšal delo pri izposoji. S prihodom računalnikov se je spremenilo tudi osnovno orodje našega bibliopedagoškega dela. Še sama sem uporabnike naše knjižnice učila uporabljati različne vrste katalogov, sedaj pa jih skušamo učiti iskanja knjig s pomočjo računalnika. Vendar je računalnik le orodje, ki ga uporabljamo pri delu, prvi pa (vsaj morali bi biti) so še vedno bralci! Zavedam se tudi, da je pogoj za dobro delo z bralcem dobro o r g a n i z i r a n a knjižnica. Težko je izvajati bibliopedagoško delo brez dobrih katalogov in če gradivo na policah ni