URN_NBN_SI_DOC-VLZLVTPM

447 Šivalni stroj – revolucija v izdelavi oblačil vremenskimi razmerami. Surove klimatske razmere so naše prednike prisilile, da so si zaščitili telesa. Živalske kože so ob robovih preluknjali in jih povezali v oblačilo s pomočjo posušenega črevesa ali žil ubitih živali. Prve šivanke so bile izdelane iz različnih ribjih in ptičjih kosti, slonove kosti, je- lenovih rogov, pa tudi npr. iz trnov in bambusa. Babilonci in stari Egipčani so šivali z iglami iz zlata, srebra in brona, kasneje pa se je razvilo izdelovanje igel iz železa. Igle iz plemenitih kovin so se razširile tudi v Evropo in pomenijo veliko razkošje do 14. sto- letja, ko so v Nürnbergu iznašli nov način rezanja jekla in izdelovanja igel. Skrivnost so skrbno čuvali 200 let, ko so tudi v Angliji izdelali prvo iglo iz jekla. Dandanes imamo na voljo več deset tisoč različnih strojnih igel. 2 Mehanizacija v šivanju se je začela dokaj pozno. Pravzaprav je čudno, da se niko- mur ni zdelo potrebno mehanizirati tega procesa, kljub velikemu napredku, ki so ga doživele tekstilne panoge med industrijsko revolucijo. Šele ogromne količine strojno proizvedenega tekstilnega blaga, ki ga je bilo potrebno predelati naprej v izdelke, so prisilile uvesti izboljšave tudi v šivanju. Ročno so krojači zašili okoli 30 šivov na mi- nuto, zelo izkušeni celo 50, a to je pomenilo, da so za izdelavo ene obleke potrebovali približno 23 ur. S šivalnim strojem so na prelomu 19. v 20. stoletje za to potrebovali tri ure in pol. Šivalni stroj je omogočil izdelavo blaga za široko potrošnjo. Oblačila 2 Heribert Samuda, Tehnologija konfekcije, Ljubljana 1979, str. 17. Račun za šivalni stroj Aframa, ki je bil kupljen pri ljubljanskem trgovcu Josipu Petelincu leta 1917. (Tehniški muzej Slovenije, naprej TMS, dokumentacija)