URN_NBN_SI_DOC-VJU4SI8Q

da nudi znanstveniku in p ra k tik u možnost, da za nove izsledke koristno u p o ra b ita dejstva, ki so bila že priobčena v knjigah, člankih, poročilili, pismih, okrožnicah itd. Glavni posrednik za ugotavljanje n ap redk a na raznih področjih znanosti je periodični tisk, ki p a ne poroča redno in v logičnem zaporedju o novih dognanjih. Zato zahteva dokum entacija precej posebnega študija. Biblio­ tekarsk a veda obdela knjigo z vseh strani, naloga dokum entacije p a je, da stavi na voljo originalne podatke, kot so bili objavljeni v člankih periodičnega tiska, pam fletih, poročilih, izvlečkih itd. Ker je gradivo mnogo bolj obširno, morajo biti tudi obdelovalne metode preciznejše. / la s ti so se pomnožile p ub likacije o prirodnih vedah in tehniki, ki so tudi povzročile nastanek dokum entacijskega periodičnega tiska. Za dokum entacijo je treba urediti gradivo sistematično: ustvariti je treba lastni sistem ali p a prevzeti že obstoječi. Kot s tan d ard n a katalogizacija za dokum entacijsko g ra­ divo sc je izkazala decim alna k lasifikacija Melwila Deweya, ki jo je priobčil leta 1876 pod naslovom Decimal Classification and R elativ Index. Prvo pobudo za sestavo kataloga za vso znanstveno periodiko je dala British Association leta 1855, katalog pa je sestavil prof. H e n ry iz Washingtona. Royal Society izdaja od leta 1876 dalje C atalogue of Scientific Papers. Istočasno je začel izhajati Tndex to Foreign Scientific Periodicals contained in the P aten t Office Library, ki p a je p renehal že leta 1872. Znanstveni periodični tisk je medtem tako narastel, da se je pokazala potreba po novi vrsti periodičnega tiska, ki bi dajal pregled nad vsemi važnejšimi štu ­ dijam i neke stroke. Med prvim i je začel izhajati leta 1830 Plmrma- ceutisches Zentralblatt (pozneje Chemisches Zentralblatt) in še sedaj izhaja. Sledili so še drugi: Q u a rterly Journal of the C hem i­ cal Society leta 1847, ki izhaja še danes pod naslovom British Abstracts, od 1864 dalje izhaja Zoological Record ter Engineering Index, ki je začel izhajati leta 1884. Vsa ta periodika ima letne sezname, ki se zbirajo v petletne oziroma desetletne volumne. Ti seznami p a niso vedno točni, ker je isto področje omenjeno na več k ra jih in v raznih jezikih. Tako je nastala potreba po standardni klasifikaciji, k a r so skušali doseči z abecednim stvarnim katalogom. Ker p a se je le-ta izkazal kot neprim eren in nepraktičen, so uporabili decimalni si­ stem. Leta 1899 ustanovljeni Institut International de Bibliographie v Bruslju je izdal Manuel du Repertoire Bibliograpliique Universel obenem s Classification Decimale Universelle. P rv a po decimalni klasifikaciji (DK) urejena bibliografija periodik je Bibliographie