URN_NBN_SI_DOC-VFQ4PQ4R

Knjižnična in informacijska dejavnost nista sami sebi namen in vedno neko­ mu služita, sta torej v glavnem "servisni službi". Zato je normalno, da je z razvojem in zlasti vedno širšo uporabo tehnologije tudi v teh dveh strokah včasih čutiti težnje po osamosvajanju in ustvarjanju neke svoje, nove znanos­ ti. Če se to želi doseči z izobraževanjem kadrov, vedno bolj strokovno opravljenim delom, skratka s profesionalizacijo, ne bi smeli videti v teh težnjah nič slabega. 1.2. Kako doseči profesionalno raven? Strokovna literatura postavlja v procesu profesionalizacije na prvo mesto šolanje in izobraževanje. Medtem ko je šolanje nasploh pomemben dejavnik osebnostnega razvoja, je širjenje znanja ali t.i. permanentno izobraževanje povezano še s posameznikovo motivacijo, vedenjem (držo) in osebnostnimi lastnostmi, ravno tako pa s pridobivanjem poklicnih veščin. Zato je profe­ sionalizacija dinamičen tok, v katerem dobiva posameznikovo delo določene značilnosti, tako strukturne kot vedenjske. Strukturne značilnosti zadevajo posebnosti poklica, npr. formalno izobrazbo in pogoje za opravljanje poklica, vedenjske pa izhajajo iz posameznikove osebnosti (npr. odnos do uporabnikov) Zato lahko rečemo, da je profesion­ alizacija sklop tako etičnih standardov kot znanja in usposobljenosti.“ Pot do le-te je dokaj enostavna: je trajen proces, v katerem si posameznik prizadeva zvišati svoje sposobnosti, veščine in znanje, v katerem razvija samega sebe in s tem nenehno vpliva tudi na kakovost svojega dela ter na lastno poklicno podobo. V strokovni literaturi je mogoče najti veliko praktičnih navodil, kako na­ predovati na svojem področju.3 Tu najdemo nešteto praktičnih pobud in navodil o tem, katere delovne postopke je treba uvajati in razvijati, da bi dosegli željene rezultate. Pri vsem tem pa, nenehno poudarjajo, so pomemb­ ni še mnogi dejavniki, nekateri tudi zunanje narave, ki pa v veliki meri vplivajo na posameznikov odnos do dela. Tako je pomembno npr. odzivanje posameznika na okolje in okolja na njegovo delo, veselje do dela, status, ki ga ima v svojem okolju in končno tudi plačilo za opravljeno delo, ki ravno tako na določen način odraža njegov družbeni status. 1.3. Profesionalci Nekateri pisci gredo še dlje pri opredeljevanju profesionalnosti in izvajalcev profesionalnega dela. Pravijo, da se profesionalci razlikujejo od drugih de- 2 Phillips, s.125 3 Glej Webb