URN_NBN_SI_DOC-VFQ4PQ4R

1. Profesionalizacija, profesionalizem Slovar slovenskega knjižnega jezika (str .230) opredeljuje izraz profesionalizem kot poklicno ukvarjanje s čim, in profesionalizacijo kot pojav, da postane kaj poklicno. Stopnjo poklicnosti je knjižničarstvo doseglo že pred davnim časom, lahko rečemo že kar 3000 let pred n.š., ko so se v Mezopotamiji pojavile prve urejene zbirke besedil na glinenih tablicah, vodili pa so jih šolani knjižničarji - duhovniki in visoki uradniki, ki so kot redki izobraženci sodili s svojim poklicem v vrhove družbene lestvice. Nadalje, če se vrnemo k SSKJ, pa pomeni profesionalizem tudi dobro, strokovno opravljanje kakega dela in profesionalnost - lastnost profesional­ nega, kar vsebinsko zajema kakovost opravljanja nekega dela, in sicer je mišljena dobra ali celo najvišja kakovost opravljanja nekega dela. To pa je stopnja, ki je zaželena vedno in še posebej v današnjem času, ki je čas izredno hitrega razvoja in vsestranskega napredka na vseh področjih -znanstvenem, tehničnem, tehnološkem, informacijskem itd. 1.1. Poklicna naloga knjižnic Kaj naj bi bila poklicna naloga knjižnic in knjižničarjev v času računalnikov in telekomunikacij? Knjižničarstvo nikakor ni ostanek poklica, ki se je ukvar­ jal s pisanimi in tiskanimi viri, temveč je njegovo nadaljevanje, ki po strokov­ nosti in profesionalnosti dosega vedno višjo, vsestranskemu razvoju ustrez­ no raven. Poleg svoje poglavitne naloge, ki je bila nekdaj in je tudi sedaj - posredovanje informacij, idej, misli, se sodobna knjižnica popolnoma su­ vereno vključuje tudi v vsesplošni tehnološki razvoj. Razvoj spreminja in posodablja način dela v knjižnicah ter s tem dviguje pomen njihove dejav­ nosti, kljub temu pa ostaja pomen knjižnic v zgodovinskem in družbenem merilu skorajda nespremenjen - ohranjati in širiti ter s tem tudi oplajati in povečevati količino človeškega znanja - tako so knjižnice hkrati nekakšen spomin človeške družbe. Nekateri pisci štejejo knjižnice (skupaj z univerzami, bolnišnicami in podob­ nimi ustanovami) v t.i. "profesionalno birokracijo"1, za katero je značilno, da delo njenih uslužbencev temelji na strokovnjakih - profesionalcih, ki opravl­ jajo svoje delo v skladu s standardi svojega poklica. Poudarek pri njihovem delu jena ugotavljanju potreb uporabnikov. Ko so le-te znane, sledi uporaba ustreznih postopkov, k i pa morajo biti prav tako prilagojeni postavljenim zahtevam in potrebam klientov.