URN_NBN_SI_DOC-VDUK7IPQ

je nam reč odgovorilo, da so uporabljali GK zato, k er so pač radi brali, in 25 fl/« si jih je izposojevalo k n jig e zato, ker so bile predrage, da bi si jih kupovali. Vsak čatrti (27 %) je obiskoval knjižnico zato, ker ga je v ito p risilila šola. Razm erom a malo p a je m ed nekdanjim i bralci takih, ki so v knjižnici iskali nujno potrebne inform acije (19 °/o) ali pa so jo 'uporabljali izaradi strokovnega znanja (17% ). Predvidevam o lahko torej, da tisti uporabniki, ki biblioteko upo­ rab ljajo zaradi zadnjih dveh motivov, ostajajo zvestejši uporabniki. Osip n astaja predvsem tam , k jer uporabniki zahajajo v knjižnico zaradi možnosti za k u lturn o razvedrilo. K dor bere le zaradi raz­ vedrila, je najnezanesljivejši uporabnik. S prem enjene življenjske razm ere hitro povzročijo, da to svojo potrebo zanem arijo ali p a si poiščejo drug v ir lepe književnosti. V zavesti večine teh n ekdanjih uporabnikov knjižnice torej prevladuje stara p red stav a o knjižnici, ki je daleč od sodobnega pojm ovanja bibloteke kot inform acijskega centra. P ri tem je toliko pom em bnejše dejstvo, da tovrstne potrebe, potrebe, ki jih sodobni koncept knjižnice postav lja v ospredje, pri večini nekdanjih uporabnikov zelo živo eksistirajo. Precej prem alo pa smo storili, da bi p ri uporabnikih u trd ili vedenje, da lahko tem svojim potrebam zadostijo v splošnoizobraževalni knjižnici. V znem irjajoči podatki o velikem številu uporabnikov, ki knjiž­ nico obiskujejo le leto dve, so zbudili številna vprašanja, ki smo jih skušali pojasniti z našo raziskavo. N ajprej je analiza pokazala, da p ri dobršnem delu nekdanjih uporabnikov lahko hitro najdem o vzroke, zakaj več n e obiskujejo knjižnice. Številni živijo izven m esta in so se bodisi navezali na krajevn e knjižnice, bodisi so se pojavile različne d ruge ovire, ki jim preprečujejo obiskovanje biblioteke. P ra v tako je veliko tak ih uporabnikov, ki so knjižnico obiskovali le zaradi šolskih obveznosti. Tu smo ugotovili tu d i dejstvo, da je m arsikaj narobe tu d i v širši družbeni skupnosti, saj niso redki nekdanji dijaki, ki knjižnico obi­ skujejo še kakšno leto po končanem šolanju, družbena /klima p a ne spodbuja njihovih interesov za branje. A nketa m ed nekdanjim i uporabniki knjižnice je pokazala dve paradoksni dejstvi. V elika večina anketirancev je z uslugam i knjiž­ nice zadovoljna, poleg tega p a n jen e storitve potrebujejo, saj so aktivni bralci,, ozirom a njihovo delo zahteva od njih dodatno in perm anentno usposabljanje. V analizi sm o našli vrsto dovolj zgovor­ nih podatkov, ki nas prepričujejo, da p ri vseh teh uporabnikih prevladuje s ta ra p red stav a knjižnice, ki ti lahko nudi zabavo, ne pa tistega, k a r si iprizadevamo doseči. Z anje knjižnica ni inform a­ cijski center, ki jim je nujno potreben za uresničitev svojih poklic­ nih ambicij.