URN_NBN_SI_DOC-VDUK7IPQ

P rim erjav a podatkov nam kaže, da osip ni enak, kot je poklicna stru k tu ra aktivnih uporabnikov, vendar pa obstajajo podobnosti. Več jel osipa p ri tistih poklicnih profilih, ki so najpogostejši upo­ rabniki v GK. P rim erjava nam tudi kaže, d a GK ni ozko speciali­ zirana in da k valiteta in učinkovitost njenega dela ni posebej p ri­ lagojena določenemu tipu uporabnikov, n iti ni opaziti, da bi usta­ nova kak tip uporabnikov posebej zanem arjala. N adaljnja analiza podatkov o osipu uporabnikov nas privede do n ekaterih sklepov, ki sam i po sebi ne potrebujejo posebnih utem eljitev. Predvsem lahko predvidevam o, da so pionirji, dijaki in študenti obiskovali GK pod določenimi p ritiski in ne zaradi notranje, resnično n jim lasitne potrebe, p a naj je šlo za iskanje nujno potrebne lite ra tu re (npr. obvezno branje, skripta, u č b e n ik i...) ali za sam ostojno delo (npr. gradivo za sem inarske in diplom ske n a­ loge iitd.) ali enostavno za prisilo učiteljev, ki so pač zahtevali, da obiskujejo biblioteko. Za to populacijo ni težko predvidevati, da m ed učno-vzgojnim procesom pač ni pridobila bralnih navad, ozi­ rom a da ji usluge knjižnice niso postale tra jn a potreba. To po trju je tudi dejstvo, ki se je pokazalo ob analizi ankete. Med anketiranci jih je nam reč k a r 27®/o izjavilo, da so GK uporabijiali le zaradi potreb m ed šolanjem . Seveda pa tudi ne m oremo mimo dejstva, da se prav tu razk rije vznem irjajoč pojav. N aravnost pretresljivo je v kartoteki sprem ljati sprem em be in popravke v rubrilki »poklic«. K olikokrat je mogoče srečati p rečrtan e podatke — »dijak«, »štu­ dent« in vpisan novi poklic, za katerega se je m ladi uporabnik uspo­ sobil! Po šolanju obiskuje knjižnico še leto, dve, nato p a n e več. P rav tu bi se veljalo zam isliti. Očitno je novo okolje, v kaitero je vstopil po šolanju, takšno, da n i naklonjeno branju, p a tu d i n a­ daljnjem u usposabljanju ne. Kako daleč sm o še od perm anentnega izobraževanja! V opisanem p rim eru so vzroki za osip očitni, ponujajo se sami in jih ni potrebno posebej raziskovati, pač p a bi se bilo potrebno nad njim i tem eljito zamisliti. P roučevanje k artotek e nekdanjih uporabnikov je navrglo še eno zanim ivo spoznanje. Med nekd anjim i uporabniki je izredno veliko takih, ki im ajo stalno bivališče v okolici Nove Gorice. Če ne upoštevam o dijakov in visokošolcev, je tak šn ih uporabnikov okrog 800 ali 53 °/o. N ekatere sociološke raziskave so nasprotno dokazale, da je oddaljenost k u ltu rn e ustanove od stalnega bivališča pom em ben elem ent, saj je frekvenca uporabnikov pomembno odvisna od odda­ ljenosti k u ltu rn e ustanove od njihovega bivališča. Jasno je, da je za uporabnika knjižnice pom ebna cela v rsta zanje specifičnih ele