URN_NBN_SI_DOC-VD8H2BPT

neba (»vesoljske karte«) ali tudi površino posam eznih nebesnih teles, npr. Meseca; 2. fizične zem ljevide, ki jim prištevam o: a) orografske ali goropisne zemljevide, to je tiste, ki ponazorujejo gorovja na večjem ali m anj­ šem delu zem eljske površine; b) hidrografske ali vodopisne zemlje­ vide, ki upodabljajo mrežo vodovja na kopnem ali vodopisne razm ere m orja, njegove globine in tokove (m orjevidi) itd.; c) klim atografske ali podnebjepisne, vremenoslovne ali m eteorološke zemljevide, zemlje­ vide zem eljskega m agnetizm a in podobno; d) geološke zemljevide, petrografske zemljevide, to je tiste, ki nas poučijo o razporeditvi ka­ m enin po večjem ali m anjšem delu zem eljske površine, pedološke zemljevide, to je zemljevide tal s posebnim poudarkom na njihovi gospodarski vrednosti, itd.; e) fitogeografske, to je rastlinskozem lje- pisne, in zoogeografske, to je razprostranjenost živalstva prikazujoče zem ljevide; 3. antropogeografske zem ljevide, ki obravnavajo zem ljepisne razm ere s posebnim poudarkom na človeku. Tudi med njim i razločujem o več skupin: a) zgodovinske zemljevide, ki jim prištevam o npr. tudi zem­ ljevide b o jišč ; b) politične zemljevide, ki ponazorujejo npr. države po­ sameznih zem ljin ali upravno razdelitev kake države; c) narodnostne zemljevide; d) vsakovrstne statistične zemljevide, npr. dem ografske zemljevide, ki obravnavajo sestavo prebivalstva v raznih pogledih (razdelitev po spolu, starosti, poklicih, pism enosti, verski pripadnosti itd.); gospodarskogeografske zemljevide različnih v rst; e) prometno- geografske zemljevide, ki so tudi lahko prav različni: poštni, želez­ niški, cestni, m ed tem i zlasti avtom obilski zemljevidi (»avtokarte«), navtični ali pom orski zemljevidi, avionski ali letalski zemljevidi in še drugi. To bi bila nekakšna razdelitev zemljevidov po vsebini. Razločujemo pa jih še po drugih vidikih. Med njim i je najvažnejši m erilo, v katerem je zemljevid narisan. Zemljevide z merilom , ki je večje kot 1 : 20 000, im enujem o načrte. To so npr. položajni ali situacijski načrti, ki pokaže­ jo npr. lego kakega poslopja, posestva in pod. glede na okolico; dalje m estni načrti, ki im ajo za m anjša m esta ponavadi m erilo 1 : 5000, za večja 1 : 10 000 ali še m anj. V drugo skupino spadajo zemljevidi, ki im ajo m erilo m anjše od 1 : 20 000. Sem štejem o predvsem topografske ali specialne zem ljevide*(specialke). Kot m ednarodno m erilo za topo­ grafske zemljevide velja sedaj merilo 1 : 100 000 in so v njem izdelani tudi jugoslovanski topografski zemljevidi, ki jih izdaja Geografski in­ štitu t JLA, m edtem ko so stare avstrijske vojaške specialke imele me­ rilo 1 : 75 000. Še bolj natančni so naši topografski zemljevidi 1 : 50 000 ozirom a 1 : 25 000 (včasih jih im enujem o originalke). V tretjo skupino zemljevidov pa lahko uvrstim o vse zemljevide, ki im ajo m erilo m anjše