URN_NBN_SI_DOC-UZWUJFES

je k tu M A R C in je z njo novem bra naslednjega leta združila moči tudi b rita n sk a nacionalna bibliografija. V Veliki Britaniji imamo zdaj M A R C form at, ki je standardiziran in oblikovan za lažjo izmenjavo bibliografskih po datkov med različnimi institucijami. V Kanadi, če jo v z a m e m o kot prim er, se tako kot M A R C uporablja format MINISIS- o vega softwara, sistem, ki ga izdeluje m ednarodni center za razvoj in raziskovanje za u p o rab o v deželah v razvoju, ki pa se ga veliko up o ­ rablja tudi v Kanadi in nekaterih razvitih deželah. Historično sta se o b a o m e n je n a form ata razvila iz dela, ki ga je v sredini šestdesetih let izvedla Library o f C ongress2, vendar sta se tako kot vsi različni M A R C formati nekoliko oddaljila drug od drugega. P o tre b u je m o torej en skupni format, ki ga bo lahko uporabljal vsakdo. Z ak aj ne bi vzeli M A R C a ? M A R C je izrazito knjižničarski fo rm at in če bi ga v resnici spremenili, bi bilo to najverjetneje posledi­ ca sp re m e m b , ki jih zahteva narodna knjižnica v deželi, kjer se sp re m e m b o izvaja, čeprav se, odkrito rečeno, sprem em be dela na zahtevo drugih organizacij. M A R C v svojih različnih narodnih izvedbah je zelo usmerjen k anglo-ameriškim katalogizacijam pravi­ lom; m no go proizvajalcev podatkovnih zbirk pa ne vključuje v svoje zapise vseh podatkovnih elementov, ki jih knjižničarstvo ima za obvezn e in tako ne m orejo podajati standardnega M A R C ovega zapi­ sa. Č e želimo zapise člankov ali konferenčnih poročil, ne gre za e n a k o organizirano infrastrukturo njihovega pridobivanja, kot v prim e ru kataložnih zapisov (ali monografij), ki jih v večini držav zbira, če ne celo ustvarja n arodna knjižnica. M A R C zapisi vključujejo redke zapise člankov: M A R C format v resnici ni prim eren za učinkovito izmenjavo te vrste podatkov. Z ato uporaba M A R C a ni rešitev proble­ m a. Bilo bi zelo koristno, če bi imeli skupni format, v katerem bi se d a lo dobiti vse zapise. Č eprav to m orda ne bi bil glavni format, ki bi ga sistemi uporabljali za izvažanje zapisov, pa bi bila to univerzalna m ožnost. Sicer pa sta dve vrsti formatov, v katerih se lahko prenaša in sp rejem a zapise, strojno čitljivi in norm alno berljivi. Ko se zapise o dlaga iz online sistemov, so pogosto v berljivem formatu, formatu, ki izdeluje izpise v online retrieval postopku. Te podatkovne elemente n av a d n o identificirajo besede kot »naslov« ali okrajšave »Ti« (title = naslov). T a vrsta form ata ne om ogoča tako precizne definicije po dat­ kovnih elem ento v kot formati, ki identificirajo podatkovne elemente s