URN_NBN_SI_DOC-UZMMOBE9

ho čuteče Slovence, da ji pomagajo odpraviti ogromne praznine v slovenskem kulturnem življenju, ki jih je povzročil fašizem. Slovenci, ki ljubite svoj jezik, preglejte svoje omare, police in podstrešja, morda je še kje skrita kaka slovenska knjiga. Javite nam na Ul. Geppa 9.« Spočetka si je knjižnica začrtala precej široko področje dela. Marsi­ katero nalogo, ki si jo je bila zastavila, je v prvih letih tudi izvedla ob veliki požrtvovalnosti zaposlenega osebja in odbora. Mnogo časa je osebje spočetka uporabilo za katalogiziranje in za pripravo kartoteke. Počasi je knjižnica napredovala, si utirala pot in se uveljavila. Uspelo ji je spopolniti precej manjkajočega tiska, nekaj z nakupom, večino pa je prejela v dar od raznih darovalcev. Ker razpolaga knjižnica z zelo skromnimi denarnimi sredstvi, je glede svojega spopolnjevanja in svoje rasti v glavnem odvisna od dobre volje in naklonjenosti posameznih založb in ustanov, ki ji brezplačno iz lastnega nagiba in na prošnjo knjižnice pošiljajo svoje izdaje. Zaradi tega nastajajo včasih zamude pri prejem anju knjig in tudi precejšnje težave glede popolnosti zbirk, ker založbe ob tem m arsikaj prezrejo. Med založbami, ki pošiljajo brezplačno svoje izdaje, so Državna za­ ložba Slovenije, Obzorja, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Cankarjeva založba, Mladinska knjiga, Srpska akademija nauka, Srpska matica v Novem Sadu, Jugoslovanska akademija znanosti i umjetnosti. Letos pa je knjižnico vpisal v seznam knjižnic in ustanov, ki obvezno dobivajo njegove publikacije, tudi Inštitut za proučavanje društvenih nauka v Beogradu ter je poslal že lepo število svojih doslej izdanih knjig. Vsako leto pošlje svoj Zbornik tudi kotorski muzej. Zelo tesne stike ima knjižnica z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani in s študijsko knjižnico v Kopru, ki sta ji doslej odstopili lepo število knjig. Marsikaj si je knjižnica z njim a zamenjala. Stike ima tudi z mnogimi drugimi knjižnicami v Jugoslaviji. V prejšnjih letih je knjižnica izdala dva zvezka Tržaške bibliografije, kar je pripomoglo k njeni uveljavitvi. Tako so razne knjižnice ponudile svoje publikacije v zameno za to bibliografijo, ko je ustanova Unesco objavila v svojem biltenu obvestilo o njenem izidu. V ta namen je knjižnica navezala stike z Library of Congress v Washingtonu, s Kalifornijsko univerzitetno knjižnico v Berkeleyu, z Univerzitetno knjižnico v Los Angelesu, s Knjiž­ nico m inistrstva za informacije indonezijske republike v Džakarti, z Državno knjižnico v Bukarešti in z drugimi. V dobrih odnosih je knjiž­ nica tudi s tržaško Univerzitetno knjižnico, z Občinsko knjižnico kakor tudi z goriško Državno knjižnico. Na žalost sta izšla samo dva zvezka bibliografije, ker je pozneje zmanjkalo denarja in se je zaradi finančnih težav zelo skrčilo tudi za­ posleno osebje. Knjižnica je priredila tudi številna predavanja z različ­ nih področij. Predavali so razni priznani znanstveniki in strokovnjaki 64