URN_NBN_SI_DOC-UWH0NP2R

v svojem »obveznem« program u kot v fakultativnih dejavnostih in v podaljšanem bivanju otrok na šoli. Iz povedanega je razvidno, da ima m ladinska knjižnica prav poseben status: je specialni člen v verigi ustanov lastne stroke. Res je tudi, da sodobna pedagogika m la­ dinsko medioteko osmišlja, ko se prizadevno spopada z dolžnostjo in nalogo, da m ladino razvojnim stopnjam prim erno seznanja z vse­ mi sodobnimi mediji, ne samo s knjigo. Seznanja seveda tako, da m ladega uporabnika opozarja na nezam enljivost enega m edija z drugim , da ga osvešča ne samo o možnostih, m arveč tudi o m ejah posam eznih m edijev, da ga nauči funkcionalno izbirati in uporab­ ljati različne m edije te r da ga usposablja posamezne m edije tudi smiselno m ed seboj usklajevati. Z načelnega vzgojnega vidika potem ­ takem ne m ore biti zoper razvoj v sm eri sodobne m ladinske me- dioteke tudi nobenega knjižničarskega zadržka, saj naj bi bila vsaka dobra m edioteka obenem tudi učinkovita posrednica knjige, se pravi tudi dobra biblioteka. Toda prav dejstvo, da se m ladinske m ediote- ke razvijajo v deželah z visokim knjižničnim standardom , da se oblikujejo iz oziroma v okviru sodobnih m ladinskih knjižnic z moč­ nim knjižnovzgojnim statusom , nas opozarja, da bi — glede na sta­ nje naših javnih pionirskih in šolskih knjižnic na osem letkah — prenagljeno koketiranje s pedagoško kom pleksnim konceptom m e- dioteke utegnilo pom eniti prehitevanje lastnega razvoja. N aša m la­ dinska knjižnična m reža si šele postopoma oblikuje svoj sodobni knjižno vzgojni profil in si šele postopoma u trju je prepotrebni knjižno vzgojni status in odmevnost. Zato nam vizija m ladinske medioteke, ki je sicer na pohodu in se je m oramo zavedati, ne sme zastreti pogleda na še zmerom najpogostejši tip strokovno sodobno delujoče m ladinske knjižnice, na tip m ladinske knjižnice, katere tem eljna dejavnost je — kljub skoraj že obvezni diskoteki — uspo­ sabljanje otrok za uporabo enega samega m edija, to je knjige. N aj­ brž bo šele sanirani status v tem eljni knjižno vzgojni aktivnosti našo javno pionirsko knjižnico in šolsko knjižnico na osemletki postavil na tiste sodobne strokovne tem elje, s k aterih se bosta lahko oba tipa knjižnic začela vsak po svoje razvijati v sm eri m ladinske m edioteke prihodnosti. Zanim ajo nas torej pedagoške naloge sodobne m ladinske kn již­ nice. Sodobni akcijski tip m ladinske knjižnice, ki strokovno osve­ ščeno opravlja odgovorno posredniško vlogo med knjigo in otrokom, ni samo bolj ali m anj pasivna izposojevalnica, otrok pa zgolj pa­ sivni odjem alec knjig, ki m u jih po lastni presoji izbere knjižničar. V skladu s strokovnim i težnjam i sodobne pedagogike si sodobna m ladinska knjižnica prizadeva vzgojiti aktivnega uporabnika knjige in knjižnice. Zato strokovno osveščeni kader daje poseben poudarek 30 K n již n ic a 18(1974)1-2