Kazalo.pmd

Knjižnica 54(2010)4, 137–154 138 1 Uvod Spremljanje dela splošnih knjižnic je ena izmed nalog Centra za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici (http://cezar.nuk.uni-lj.si , v nadaljevanju Cezar). Splošne knjižnice morajo posredovati statistične podatke o svojem delovanju po Zakonu o knjižničarstvu (2001), Zakonu o državni statistiki (1995) ter drugih dokumentih. Namen zbiranja podatkov je spremljanje razvoja knjižnične dejavnosti na nacionalni ravni, podatke pa se sicer uporablja za najrazličnejše študije, ugotavljanje uspešnosti delovanja, načrtovanje ipd. Zbiranje podatkov poteka s pomočjo informacijskega sistema Bibsist (http://bibsist.nuk.uni-lj.si/ ). Tu so prav tako dostopni vprašalniki, definicije terminov, podatki in analize. Cezar statistične podatke objavlja tudi v tiskani obliki (npr. za leto 2008 glej Vodeb & Tizaj Marc, 2009). S pričujočim člankom nadaljujemo serijo predstavitev dela splošnih knjižnic na način, kot smo jih brali v Novljan (2007) in Vodeb (2008; 2009). Strokovni javnosti želimo predstaviti prve rezultate zbranih statističnih podatkov, zato so izpostav- ljene samo osnovne značilnosti celotnega dela splošnih knjižnic v letu 2009, pri čemer smo povzeli najpomembnejše rezultate in ugotovitve. Na kratko smo poskušali orisati tudi razvojni trend splošnih knjižnic, pri čemer smo se oprli na zakonske dokumente in standarde. 2 Metodološka pojasnila Metodološka osnova za zbiranje podatkov je oblikovana po standardu za medna- rodno statistiko za knjižnice SIST ISO 2789 (2007). Podatke za poročevalsko leto 2009 smo zbirali z vprašalnikom, ki so ga knjižnice izpolnjevale v elektronski obliki od 15.3 do 31.3.2010, Centru za razvoj knjižnic pa so posredovale tudi uradno potrjeno tiskano obliko. V meritvah je sodelovalo vseh 58 splošnih knjižnic, kar predstavlja 100 % odziv. Naša analiza se nanaša na podatke za vse knjižnice oziroma celotno Slovenijo, rezultate predstavljamo s povprečjem. Zajeli smo vse sklope podatkov, torej osnovne značilnosti vseh sedmih področij: a) organiziranost knjižnic, b) prostor in oprema, c) knjižnična zbirka, d) knjižnični delavci, e) finančna shema, f) uporabniki in storitve in g) druge storitve. Dobljene podatke smo primerjali tudi z zahtevami Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003, v nadaljevanju Pravilnik), ki določa minimalne pogoje za izvajanje javne službe. Zahteve temeljijo na povprečnem stanju splošnih knjižnic v letu 2000. Uporabili smo tudi Standarde za splošne knjižnice (2005, v nadaljevanju Standardi), ki so naravnani razvojno, saj naj bi njihove zahteve splošne knjižnice dosegle do leta 2015. Na ta način smo pred-