URN_NBN_SI_DOC-UM2K7VFH
stev. Do leta 1975 bodo zazidali 3,500.000 m2 novih knjižničnih površin. Novi zakon iz leta 1966 daje solidno osnovo: za leto 1967 je zvezna vlada odobrila 610 milijonov dolarjev za bi blioteke, od tega 260 milijonov za gradnje in 180 milijonov za nabavo knjižničnega gradiva. Kljub ugodnim pogojem pa predvidevajo v najbližji bodočnosti »revolucijo« bibliotečnih služb. Ta se nanaša predvsem n a teh niko informacij. Velika denarna sred stva ne bodo služila le nadaljevanju ustaljene prakse (avtor meni, da je v tem trenutku poslovanje ameriških bibliotek že zastarelo), temveč kot priprava n a novo, višjo razvojno stopnjo. Zadnja številka je posvečena šola n ju bibliotekarjev v svetu. Sistemat sko so obdelane šole v Afriki, arab skih deželah, Evropi (omenjena je tudi Jugoslavija z dvema višjima šo lama in enim podiplomskim študi jem), Latinska Amerika in Sovjetska zveza. V predhodni številki je podan pregled o šolanju švicarskih bibliote karjev. Prebiranje »Bulletin de l’Unes- co ...« nas utrdi v prepričanju, da so v današnji dobi še vedno veliki pre padi med narodi, naj si bo socialni, ekonomski ali k u ltu rn i; n a eni strani izvemo, da je v Latinski Ameriki raz pon nepismenosti od 13 % do 90 %, n a drugi strani pa se Sovjeti in Ame- rikanci pogovarjajo o izmenjavi znan stvenih in tehničnih informacij s po močjo satelitov. Unesco si prizadeva vsaj delno blažiti in uravnavati ta nasprotja predvsem z vsestransko po močjo deželam v razvoju, in ravno s tem v veliki meri opravlja pleme nito mednarodno poslanstvo. Lepša Šturm 151
RkJQdWJsaXNoZXIy