URN_NBN_SI_DOC-UM2K7VFH

stavnike velikih sovjetskih bibliotek iz vseh republik. Člani centra obrav­ navajo pereče probleme katalogiza­ cije, kar je prav gotovo zamotano in nelahko delo. Samo prim er: Lenino­ va biblioteka ima 700.000 knjig v 88 jezikih sovjetskih narodov. Avtorica članka ob koncu priznava, da za Sov­ jetsko zvezo ni mogoče izdelati enot­ nih pravil, kot je to razumeti že na začetku prispevka. Carlos Victor Penna objavlja čla­ nek Planiranje bibliotečnih služb. Analizira razmere v Južni Ameriki, od koder je doma; latinske države obravnava kot dežele v razvoju. Po­ udarja, da je planiranje bibliotečnih služb bistveni del načrtovanja celot­ nega izobraževalnega sistema, če hoče kak narod doseči raven solidne izobrazbe in vzgoje, mora med dru­ gim imeti utrjen šolski sistem; brez knjižnic pa si danes ne moremo za­ misliti niti dobre kvalitete osnovnih šol, niti učinkovitih srednjih šol, niti produktivnih univerz, še m anj si mo­ remo brez knjižnic predstavljati izo­ braževanje odraslih. Dobro postavljene bibliotečne služ­ be kot jedro izobraževalnega sistema (upoštevajoč socialni in ekonomski razvoj naroda) so eden izmed elemen­ tov, ki zagotavljajo, da se bo denar, vložen v izobraževalno in raziskoval­ no delo, zadovoljivo obrestoval. Le iz takega zornega kota moremo vredno­ titi proračun vsake knjižnice: vlože­ na sredstva predstavljajo kapital in ne samo potrošen ali zapravljen de­ nar. C. V. Penna sodi, da biblioteka ne more biti sama sebi nam en, ne more živeti izolirana; mora pa biti kulturno žarišče, nam enjeno izobraz­ bi n a vseh nivojih, še ena njegovih misli: »če so nacionalke in univerzi­ tetne knjižnice barom eter znanstvene ravni kake dežele, potem so ljudske knjižnice ogledalo kulture«. Na koncu navaja obširno bibliografijo in še vire, ki jih je uporabljal. V 3. številki je razčlenjen Une­ scov program za dokumentacijo, bi­ blioteke in arhive v letih 1967/1968. Načrt je razdeljen po poglavjih: so­ delovanje z mednarodnimi strokovni­ mi združenji, šolanje bibliotekarjev, planiranje in razvoj bibliotečnih služb, načrt posebnega fonda Zdru­ ženih narodov, izhajanje glasila Bul­ letin de 1’Unesco ..., bibliografija in splošna dokumentacija, znanstvena in tehnična dokum entacija v sodelo­ vanju s CIUS (Conseil international des unions scientifiques) in Unescom — v pripravah je daljnosežen načrt za skupno reševanje problemov znan­ stvenih informacij v mednarodnem merilu itd. Naslednji prikaz pa osvetli že opravljeno Unescovo dejavnost v minulem času 1965/1966. Zelo zanimiv je članek A. H. Cha­ plina (British Museum, London) Principi katalogizacije: stanje po pe­ tih letih od pariške konference. Avtor ugotavlja, da je konferenca opravila veliko in odgovorno delo. Jasno pa je, da ni mogla rešiti vseh problemov in da bi nekatere postavljene trditve ob ponovnih konferencah gotovo do­ živele poraz. Pripom inja, da je med­ narodna komisija reševala le vpraša­ n ja AIK, ni se pa dotaknila npr. stvarnega kataloga, bibliografskih za­ pisov ipd. Avtor meni, da je oprav­ ljen le prvi korak, ki mu bodo sledili še bolj tem eljiti, ambicioznejši ukre­ pi. Pariška konferenca je terjala re­ vizijo katalogizacijskih pravil po po­ sameznih državah, nacionalne komi­ sije so se lotile svpjega dela in sadovi se že kažejo. Naštete so države, ki so izdale svoja enotna pravila ali pa jih imajo v pripravi; om enjena je tudi Jugoslavija. Zanimiva je težnja bi­ bliotekarjev Zahodne Nemčije, Vzho­ dne Nemčije, Avstrije in Švice — štiri države nemškega jezikovnega področ­ ja želijo skupno uskladiti pravila. Frank A. Schick (W ashington) po­ roča o novem zakonu o knjižnicah ZDA. Zavidanja vredna ugotovitev ameriškega bibliotekarja: v ZDA še nikoli ni bil položaj bibliotek tako jasno začrtan, kot je danes. Knjižnice so postavljene v središče izobraževal­ nega procesa. Večina bibliotek pre­ jem a podporo države, vendar vlada predvideva ponovno zvišanje sred­ 150