URN_NBN_SI_DOC-ULFLWOI6

iskanju inform acij. Z uvajanjem računalnika povsod tam , k je r je treba obdelovati večje količine inform acij, je razum ljivo, da je tudi na področju dokum entacijskih inform acij postal računalnik vse bolj cenjen pripom oček, ki m ora v svojih zunanjih pom nilnikih shraniti obsežne datoteke inform acij, z bogato izbiro instrukcij pa omogoča učinkovite m etode v iskanju inform acij. Pristop k uv ajanju računske tehnike v inform acijsko dejavnost in knjižničarstvo je ponavadi pogojen s tem , ali so na voljo določene računalniške zmogljivosti, te r na drugi strani interesom po posodob­ ljenju m etod dela v teh dejavnostih in z obsežnostjo zbirk. Tudi v ZP ISKRA so bile dane osnovne m ožnosti za računalniško iskanje in shranjevanje inform acij s tem, da je bila ISKRA leta 1969 soustanovitelj Republiškega računskega centra v Stegnah. Za projekti­ ran je sistem a z uporabo računalnika je bil ustanovljen poseben team strokovnjakov za avtom atsko obravnavo podatkov, dokum entalistov in knjižničarjev z nalogo, da izdela sistem za shranjevanje inform acij o bibliotečnem in drugem inform ativnem gradivu. 2. Zasnova sistem a SA1DC Osnovno vprašanje pri zasnovi sistem a za uporabo računalnika je bilo, kateri dokum enti se naj obdelujejo, kakšen naj bo bibliografski opis teh dokum entov, izbira klasifikacijskega sistem a ozirom a indeksi­ ran ja in kaj želimo dobiti iz računalnika po obdelavi. Na teh param etrih, ki so bili tem eljito raziskani, je bil izdelan sistem , ki je bil močno orientiran na zahteve, ki so povezane s specializiranim INDOK-centrom. Sistem je dobil tudi svoje ime: sistem za avtom atizacijo inform acij sko- dokum entacijskih centrov — SAIDC. 2.1 Prim arni dokum enti Strokovna literatura, ki vsebuje določene inform acije in jo je vredno sistem atično analitično obdelati z nam enom , da bo interesantna za odgovore na določena vprašanja, je večinoma v obliki člankov v revijah, razen knjig so to vedno bolj tudi patentni spisi in standardi. Zato so v sistem u SAIDC bili izbrani navedeni prim arni dokum enti. Možno pa je dopolniti sistem tudi z obdelavo druge vrste literature, kot so npr. prospektni m ateriali. Selekcijo literature je možno opraviti ob sami analizi, saj je sm otrno vnesti v računalnik kvalitetne inform acije, kar pa ni odvisno od dolžine dokum enta. Tudi zelo k ratek članek prinaša lahko inform acijo, ki je nova in zanimiva. 2.2 Bibliografski opis Vsako knjigo in članek, patentni spis ali standard je treb a opisati tako, da je dosežen optim um m ed bibliografskim i zahtevam i in številom znakov, ki se naj uporabijo za form alno identifikacijo določenega doku­ m enta. Pri bibliografskem opisu je bil dosežen tisti m inim um , ki pa kljub tem u omogoča takojšnje iskanje vsakega ustreznega dokum enta v knjižnici, da za to niso potrebne še posebne kartoteke z bibliograf­ skimi podatki.