URN_NBN_SI_DOC-UKAUNRZV

Zakon o o b v ezn em izvodu Obvezni izvod je zakonsko predpisan način zbiranja publikacij, ki naj, p ra ­ vilom a brezplačno, to je na račun zavezanca, zagotavlja priviligirani knjižnici (ali knjižnicam), kar se da kom pleten in ažuren dotok publikacij s področja določene adm inistrativne enote. N am en zakona o obveznem izvo­ du je om ogočiti zbiranje, evidentiranje, varovanje in posredovanje publikacij kot nacionalnih kulturnih vrednot. Z akone o obveznem izvodu poznajo danes praktično vse razvite države sveta. Seveda se najdejo izjeme - v Evropi so to N izozem ska, Švica, Malta, Vatikan in Grčija. V endar pa sam a razšir­ jenost zakona še ne pom eni, da je to idealen način zbiranja gradiva. Daleč od tega. Toliko kolikor je poročil o obveznem izvodu, prav toliko je tudi kritik na njegov račun. N ihče od knjižničarjev pa ne zahteva njegove ukinitve, nasprotno, v deželah, kjer tega zakona nim ajo (N izozem ska) se zavzem ajo za njegovo uvedbo. M oderni zakoni o obveznem izvodu imajo, kljub tem u da so si zelo podobni, zgodovinsko različne razloge za svoj nastanek. Razvili so se iz potrebe po nadzoru tiska, iz težnje po boljših in predvsem cenejših m ožnostih za izo­ braževanje in študij, kot pripom oček za zaščito avtorskih pravic, pa tudi zaradi prestiža, ki ga predstavlja bogata zbirka literature v dvorni in kasneje v nacionalni knjižnici. Slovenci dobim o prvi zakon o obveznem izvodu v okviru Avstrijskega cesarstva leta 1807. K ulturno-izobraževalna funkcija, ki je na prvi pogled edini m otiv tega zakona, se na ozadju kom pleksnega sistem a cenzure, ki se je razvil v prvi polovici devetnajstega stoletja v Avstriji, izkaže za sekundar­ no. Zakon o obveznem izvodu dopolnjuje in zaključuje sistem nadzora tiska, ki se začenja s predložitvijo rokopisa cenzorju, konča pa, vsaj kar se knjižnic tiče, s predpisano presojo uporabnika, ki v knjižnici zahteva knjigo (Sodnik, ki sodi o tem, ali je sporno knjigo m ogoče zaupati uporabniku, je seveda knjižničar). Kljub tem u cenzurna funkcija v p redpisih o obveznem izvodu v Avstriji vse do m arčne revolucije ni eksplicitno om enjena. Izdelovalci oziro­ ma založniki tiskov so m orali oddajati obvezne izvode cenzurnem u uradu , ki jih je na d ržavne stroške dostavil dunajski D vorni knjižnici. Šele na osnovi dokazila o oddanem obveznem izvodu so lahko založniki knjige prodajali in ponatiskovali1. Založniki niso smeli reklam irati novih knjig, bakrorezov ali zem ljevidov brez dovoljenja, ki ga je izdal cenzurni urad province in za katerega je bil predpogoj obvezni izvod2. Zato se zdi sprejem ljiva teorija Johannesa Frankeja s prelom a tega stoletja, da je zakon o obveznem izvodu nastal kot posledica preventivne cenzure 1Wilhelm Gerhard Goutta / ur./: Sammlung der sämtlichen politischen und Justiz-Gesetze, Wien, 1814, Bd.4, Nro.44 2Goutta, Bd.10, Nro.175 3Johannes Franke: Die Abgabe der Pflichtexemplaet von Druckerzeugnissen. - Berlin, 1889