URN_NBN_SI_DOC-UEFFZ5CF

Lj. D u rk o v ič -J a k š ič je objavil ■B ib lio g ra fijo o Njegošu- (Beograd 1951). V časopisu Priloži za k n j i­ ževnost. jezik, istori j ii i fo lk lo r 1958 in 1959 pa je obja vil A. Lj. I.isae delo »Sodobna Njegoševa b i­ b lio g ra fija in b ib lio g ra fija Njego­ ševe Orne gore 1811— 1854 ter do­ polnila in po pra vki b ib lio g ra fije o Njegošu 1855- 1954- . Nato je l)u r- kovie preko Jugoslovanske a v to r­ ske agencije obtožil Lisca plagiata, češ da je povzel iz njegove b ib lio ­ g ra fije 57 b ib lio g ra fs k ih enot in jih 75-krat uporabil, ne da bi navedel vir. Spor, ki se je vlekel skoraj dve leti. je za k lju č ilo okrožno so­ dišče \ Beogradu 8. 9. 1961. I.isae je bil po drugem odstavku 62. člena Zakona o avtorskih pravicah spo­ znan za krivega. V rhovno sodišče SK Srbije je sodbo potrdilo. To so dejstva. Ne navajam o jih. da bi pogrevali senzacijo, temveč da spoznamo o k v ir za zaključke sodišča, ko je svojo odločitev ute­ meljevalo. Na podlagi lastnih raz­ iskav in na podlagi zaslišanj m no­ gih strokovn ja kov je sodišče nam ­ reč označilo bibliog ralsko delo kot znanstveno raziskovalno delo. ki išče in u tr ju je dejstva ter jih k r i­ tično vrednoti. Bistveno za b ib lio ­ grafsko delo je zbiranje gradiva. Razdelitev zbranega gradiva je sekundarnega pomena. Sodba je zelo poučna za mnoge, ki se u k v a rja jo s pisanjem, ker se \ našem priložnostnem in dnevnem tisku dogajajo podobni prim eri, samo da pravi a v to rji iz tega ne delajo sporov. Zlorabe avtorskih pravic v p liv a jo negativno na a k t iv ­ nost p ro d u k tiv n ih znanstvenih iu k njiževn ih delavcev, ki leta in leta pridno zbirajo gradivo za svoje teme, niso pa prepričani \ uspešen zaključek svojega dela prav i/ strahu, da ne bo njihovega gradiva pred n jim i žc kdo drug uporabil. Obsodba beograjskega Okrožnega sodišča je zaradi tega zelo po­ membna, ker je v njej jasno fo r­ m ulirano. do kam sega avtorstvo v ustvarjalnem delu in daje zago­ tovilo vsakemu vestnemu delavcu, da je njegov trud zaščiten s pozi­ tiv n im i z ako nitim i predpisi v Zako­ nu o avtorskih pravicah.« Tako kom entira nenavadni dogodek Bi­ bliografski vjesnik. Zal velja gornje vse preveč tud i za razmere pri nas. Znani so p r i­ meri. ko raziskovavee« enostavno prepiše iz tiskanih b ib lio g ra fij ali celo iz rokopisnih, takih, ki še ča­ kajo na objavo, celo rešto podat­ kov. za katere sploh ni vedel in bi ni ii morda tudi \ bodoče ostali ne­ znani. če bi ne bilo b ib lio g ra fij. Potem pa n ik je r niti z besedico ne pove, od kod m u gradivo. Največ tovrstnih grešnikov je seveda med d ija k i in študenti, ki skušajo s p r i­ kriva nje m pravega v ira menda d v ig n iti svojim m aturite tnim , semi­ narskim in diplom skih nalogam ceno in ustva riti vtis. kako da so v iskanju, izn ajd ljiv osti in razgle­ danosti n e un ičljivi. Ni nam znano, kako gim nazijski in univerzitetni učite lji reagirajo na te pojave. Vse­ kako r bi morali svoje učence uva­ ja ti tudi v ta temelj strokovnega pisanja, da je namreč treba vire citira ti. Manj. a k lju b temu dovolj zgle­ dov za zlo rab lja nje b ib lio g ra fij n a j­ demo v tiskanih razpravah. Naj nam bo oproščeno, da ne navaja­ mo več prim erov, temveč za ilu ­ stracijo samo enega. V priznani znanstveni re v iji je bila lani ob­ javljena razprava o prvih odmevih M aksim a Gorkega v slovenski ja v­ nosti. Med drugim avtor podrobne­ je govori tudi o prevodih del G o r­ kega v slovenskem časopisju in z bornikih do leta I ()I8. Ko je pisec zbiral podatke, je seveda pregledal tudi ustrezno, še neobjavljeno gra­ divo. Jugoslovanskega le ksikog raf­ skega zavoda,, ki ga hrani b ib lio g ra f­ ski oddelek Narodne in univerzi-