URN_NBN_SI_DOC-UDEK0VQG

enot), 1962 (PZDG 1963, priloga str. 167—232, 688 enot), 1963 (PZDG 1965, priloga str. 1—91, 1056 enot). Poleg tega je objavil še Kratko bibliografijo o NOB Slovencev v letih 1961 in 1962 (ZC 1963, str. 338—349) v obliki član­ ka in posebno knjigo Petnajst let bi­ bliografije o narodnoosvobodilnem boju Slovencev 1945—1959 (izdal in za­ ložil Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Ljubljana 1962, XI + 546 + (I) str., V8°, 6461 enot). 2e samo ti podatki kažejo na ob­ sežnost škerlovega dela, a tudi na po­ sluh avtorja in uredništev za potrebo in pomen kontinuiranega objavljanja takih bibliografij. Način opisov in ureditev sta v ZČ in PZDG vsa leta enaka, le izbor se je sčasoma nekoliko razširil, razen za leti 1961—1962 (Zč), kjer pa je že iz naslova razvidno, da gre le za izvle­ ček zbranega gradiva. Nekaj malega literature, ki jo je spregledal ali pa mu je bila dostopna šele pozneje, je dodajal ob prvih naslednjih objavah, leta 1955 pa večji zalogaj v posebnem dodatku. Opis obsega poleg običajnih biblio­ grafskih podatkov skoraj vedno še anotacijo. V njej je članek klasifici- ran (spomini, članek, ocena, razprava, kompilacija, poročilo) in dopolnjen, če iz samega naslova ni dovolj jasen (datum, osebe, kraji, dogodki — na­ vedba vsebine). Slog opomb je kratek in jasen. Zelo prav bi prišlo, če bi vselej tudi navedel, kakšne slike, zemljevidi, faksimili ipd. so objavljeni v članku. Psevdonimi, šifre in anonimi so v mnogih primerih razrešeni. Ker pa ni seznama razrešitev ali kazalk v bibliografiji sami, bo v zadregi, kdor bo na prim er iskal neki znan članek, podpisan s šifro, pravega avtorja pa ne ve. Ne glede na to bi s kazalom razrešitev delo precej pridobilo v stro­ kovno bibliografskem pogledu. Gradivo je razvrščeno po abecedi avtorjev, pri anonimih po abecedi na­ slovov, dela posameznega avtorja pa kronološko. Kljub taki ureditvi, ki sloni na poudarjanju avtorstva ne pa vsebine, bi bilo treba dodati posebno avtorsko kazalo (lahko je križano s kazalom razrešenih psevdonimov), saj je v bibliografiji najti več primerov, ko so avtorji navedeni samo v anota- ciji in torej ostajajo skriti. Važnejša pripomba k bibliografi­ jam v Z č in PZDG pa je tale: nimajo predmetnega kazala. Brez njega je uporaba močno otežena, saj obsega vsaka bibliografija v povprečju kakih tisoč enot. Povrh tega so enote vselej že oštevilčene, kar ima pomen le, če so dodani kakršnikoli pomožni pre­ gledi. In predmetno kazalo je že eden takih, verjetno najnujnejših. Ta očitek pa seveda ne velja za retrospektivno škerlovo bibliografijo, ki je izšla pod nerodnim naslovom Petnajst let bibliografije o narodno­ osvobodilnem boju Slovencev 1945— 1959, s spremno besedo Metoda Mi­ kuža. V njej je avtor prvič objavil gradivo za leta 1956—1959, za prejšnja leta pa je že objavljeno pregledal in močno dopolnil. Sestavil je res spo­ štovanja vredno knjigo. V uvodu je obširneje kot prej razložil princip iz­ bora, način zbiranja, načela opisova­ nja in ureditve. Upošteval je poleg člankov iz časopisja in zbornikov in poleg knjig (tudi samo posamezna po­ glavja, če vsa knjiga ne govori o NOB), ki so izšli na ozemlju SRS, tudi ustrezno gradivo iz tiska naših manjšin, izseljencev in emigracije, kolikor ga je pač mogel dobiti na vpogled. Izpustil pa je leposlovje s tematiko iz NOB, ker ga ni mogoče jemati kot zgodovinski vir. Gradivo je prim erjal s Slovensko bibliografijo (eden redkih avtorjev, ki to pošteno pove!), vendar je njegov kriterij mno­ go bolj podroben, kar je pri specialni bibliografiji prav. Bibliografski opisi in ureditev so taki, kot pri objavah v ZČ in PZDG. Da bi posebej poudaril najvažnejša dela, jih je na koncu ponovil v dveh poglavjih (objave arhivskega gradiva, ponatisi listov in člankov ter izdaje fotografij; znanstvena in druga dela, ki imajo sama svoje registre). Knjigo zaključuje obširno predmet­ no kazalo, v katerem so zajeta osebna 138