URN_NBN_SI_DOC-UBTXGHHF

41.000 izvodov. D elo je doživelo veliko število prevodov in (1930) 11. izdajo. Leta 1905 je bil poklican za profesorja v Oxford. Svojo zasebno knjižnico, ki je poleg drugih del štela še 7.000 zvezkov zgodo­ vinsko medicinske vsebine, je zapusti M. G. Gill univerzi v M ontrealu. K atalog te zbirke, im enovane »Bibliotlieca Osleriana«, izdelan I 1929, predstavlja velik pripom oček pri delu na zgodovinsko medicinskem področju. D ela splošne medicine je O sler podaril John Hopkinsonovi univerzi v Baltim oru, m odern a klinična dela pa John Hopkinsonovi bol­ nišnici v istem mestu. Billings in O sler sta si s svojim delom pridobila izredne zasluge v medicinsko znanstvenem delu in hkrati dvignila ugled zdravništva. Hkrati se njuno delo zbiranja zrcali v orgnizaciji javnih knjižnic, ki so na eni strani še usm erjene na posam ezna strokovna področja in v izposoje­ valnicah m odernega tipa s široko razvejano organizacijo na drugi strani. Priredil dr. Friderik Pušnik Literatura Sigerist H E.: Zdravnik in njegove knjige. K atalog založbe G . T hiem e Lipsko 1926 Sigerist H. E.: A m erika in m edicina L ipsko 1933 Sudhoff K : M edicinske knjižnice. A ntikvarni katalog G . Facka, Lipsko 1921