URN_NBN_SI_DOC-UBTXGHHF

O d m nogih zasebnih knjižnic večjega obsega sta še knjižnici fizika S U L Z E R -ja , ki jo je odkupila deželna knjižnica v Karlsruhe ju in knjiž­ nica I. S C H Ö N L E IN -a s 25.(XX) knjigami, ki jo je delom a odkupila deželna knjižnica v W ürzburgu, delom a pa v B am bergu. Vierchofovo knjižnico ima berlinska medicinska zadruga, Pettenhoferjeva knjižnica pa je v M ünchnu. Knjižnico s 1.500 zvezki s področja higiene od 16. do 19. stoletja, last zdravnika Karla G E R S T E R - ja , ima sedaj deželna knjižnica v D arm stadtu. Mnoge zdravniške zasebne knjižnice pa niso ostale v dom ovini svojih lastnikov. Največji kupec teh knjižnic so bile Z D A , katerim so se pridružile še Japonska in države Bližnjega vzhoda; slednje so nam reč m orale oprem iti novo ustanovljene znanstvene usta­ nove s po trebnim i knjižnicami. Biro generalnega zdravnika v Washing- to n u je imel 1. 1864. na razpolago le 365 strokovnih knjig. Chikago je odkupil knjižnico danskega kirurga W. G. B A U M -a (1836— 1895), U n i­ verza Stanford v Kaliforniji knjižnico Ernsta S E ID E L -a ; Baltimore knjižnico ginekologa Rudolfa K A L T E N B A C H -a (1843— 1893) iz H a lle -ja s3 1 8 0 d e li in New York knjižnico okulista A lbrechta N A G E L -a (1883— 1895) iz Tübingena. Imenovati je treba še dva znam enita zdrav­ nika, ki sta si pridobila izredne zasluge na področju medicinskega knjiž- žničarstva v A m eriki in sicer John Shaw B IL L IN G S in William O S L E R . Jo hn Shaw Billings je bil knjižničar Surgeon G e n e ra l’s Library, ki je ob njegovem nastopu štela le 600 knjig. Z njegovo pridnostjo je v kratkem zajela že 50.000 naslovov raznih del. Ustvaril je kompletni medicinski katalog. L eta 1880 je izšel prvi zvezek prve serije tega kataloga, zadnji zvezek prve serije pa 1. 1895. C elotno delo je obsegalo 85.663 avtorskih imen in 151.504 brošure. V istem letu, ko je izšel zadnji zvezek prve serije, je Billings odstopil. Njegovi nasledniki so v letih 1869— 1916 izdali še obsežnejšo drugo izdajo. Surgeon G e n e ra l’s Library je danes z več kot 1,000.(XX) strokovnih knjig in brošur največja strokovna knjiž­ nica na svetu. Največje Billingsovo delo pa je njujorška »Public Library«, ki je nastala z združitvijo treh knjižnic v tem mestu in je danes s svojimi 3.500.000 knjigami en a največjih knjižnic na svetu. William Osler se je prav tako kot njegov prijatelj Billings zavzel za n a p red ek medicinskih knjižnic. V njegovem času so ga imenovali zdravnika vseh zdravnikov. Bil je profesor na McGill Medical Scool v M ontrealu, nato pensilvanske u n i­ verze. 1. 1888 postane šef zdravnik John H opkins Hospital v Baltimoru, o b en em pa tudi profesor na Hopkinsovi univerzi. Leta 1891 izda kot začetnik am eriške šole za interno medicino svoje n ajp om em b nejše delo »Principles and Practice of Medicine«, katerih prvi dve izdaji dosežeta