URN_NBN_SI_DOC-UBTXGHHF

I yonu. Ta zdravnik je zbral tuüi knjižnico francoske revolucije in knjiž­ nico zdravnika M A R A T A ; le-ta predstavlja s 400 knjižnimi naslovi n a j­ popolnejši povzetek vseh knjig, ki se nanašajo na tega znanega zdrav­ nika — revolucionarja. Z L orenzom O k en o m (1779— 1851), ki je prav tak o imel knjižnico z vseh področij človekovega udejstvovanja, preneha univerzalno usm erjena rom antika 18. stoletja, m edtem ko obravnava 19. stoletje že specialno posam ezna znanstvena področja in jih porazdeli na discipline. Z nanje se je poglabljalo in je zahtevalo intenziven stro­ kovni študij. Splošno znanje se je umikalo v ozadje delom a zaradi zun­ anjih vzrokov, n astajanja javnih knjižnic, ki so bile urejene m etodično in sistematično, deloma pa tudi zaradi notranjega vzroka, uvajanja enci- klopedijskih izdaj, ki so nadomestile univerzalno izobrazbo, ter naglo sprem injajočega sc časa, ki je spreminjal tudi d ružbeno strukturo. Z arad i vsega tega se je število zasebnih knjižnic ob čutno zmanjšalo. O m e m b e vredne zdravniške knjižnice se razločujejo po sistematični u re ­ jenosti posameznih področij. Knjižnico anatom a in fiziologa Jo hann a M Ü L L E R -ja (1801— 1858) so sestavljala izključno dela iz anatom ije, fiziologije, prim erjalne anatom ije in zoologije ter 468 medicinskih diser­ tacij . T h e o d o r F R E R I C H E S (1819— 1885) je imel p o d ob no sestavljeno knjižnico. Vsa dela te knjižnice so usm erjena na področja njegovega delovanja. G inekolog Franz W E N E K E L je imel knjižnico s 15.000 deli, ki so rabila izključno samo zdravniku in profesorju ginekologije. Leta 1901 izdani katalog knjižnice berlinskega okulista Juliusa H IR S C H - B E R G E R - ja obsega 369 zgodovinsko-medicinskih spisov s področja okulistike. Ta katalog je dragocen bibliografski pripom oček za zgodo­ vino oftalmologije in optike. M noge knjižnice znanih zdravnikov, kot npr. Fridricha H E U S IN - G E R -ja (1792— 1883) in Lukasa S C H Ö N L E IN -a (1793— 1864), so vključevala tudi m ejna področja. Knjižnico s 3.000 zvezki balneološke vsebine zdravnika W. Th. von R E U Z -a (1834— 1896) si je pridobil frankfurtski antikvariat Völcher, vendar sc je (1900) iz neznanih vzro­ kov p opolnom a porazgubila. Vse velike zasebne medicinske knjižnice na srečo niso doživele en ake usode; kot lastnina javnih inštitutov so postale vsem dosegljive. Sprva so inštituti kupovali zasebne knjižnice brez posebnega načrta, ven d ar so pozneje izbirali knjige že bolj kritično. Z anim iv je kulturno zgodovinski detajl, da je prav G eoth e kot knjižničar v W eim arju p re n e ­ hal z nekritičnim nakupovanjem knjig in priporočil svojem u vladarju odkup knjižnice prof. Chr. G. G R Ü N E R - ja (1744— 1815) iz Jene.