URN_NBN_SI_DOC-U6K4UNAW

p ostavitev ro k op isne zbirke. Šele ko ji je uspelo o d ku p iti literarn o za­ puščino d r. Alojza T urka, je b ila d an a osnova zanjo. To je bilo le ta 1953. Po te m n ak u p u je začela zb irk a h itre je n ara šča ti. B ogatila se je z n a­ k u p i in darovi. Z delnim n ak u p o m in d aro m je knjižnica p rid o b ila sk o raj ves ro ko ­ p isn i del iz zapuščine ak adem skega slik a rja Jo sip a G erm a. V dova novo­ m eškega zdravn ik a d r. Pavliča je d aro v ala knjižnici vse rokopise, ki so o stali v n jen i hiši po sm rti vdove p rof. F erd in an d a Seidla; ta je stan o ­ vala p ri Pavličevih. P re jšn je Seidlovo stan o v an je je bilo b o m b a rd ira n o in tu d i kn jižn ica je b ila poškodovana. A vtor teg a član ka je b il ta k ra t v aru h k njižnic in arhivov n a osvobojenem ozem lju in je p o n u d il Seid- lovi vdovi, n aj bi knjižnico prep eljali n a v aren p ro sto r. V varstvo je d ala le n ek a te re diplom e, kn jižnica pa je o sta la v poškodovani hiši. Di­ plom e so bile odposlane n a osvobojeno ozem lje in ni znano, k je so sedaj. Po osvoboditvi je štu d ijsk a knjižnica o d k up ila o stan k e Seidlove knjižnice, k a jti vdova je o d o k to b ra 1943 do osvoboditve knjižnico od- p ro d aja la. O dkup korespondence, ki je je bilo dva m izna p redala, zaboj od sla d k o rja in dve dolgi ozki šk atli iz lepenke, in ene police rokopisov je odklonila, češ d a ji je to še edini stik s p o k o jn im m ožem . N a v p ra­ šanje, če je o stalo še k aj rokopisov, je Pavličeva dejala, d a je Seidlova vdova b ra la p ism a in ro ko p ise te r jih po b ra n ju sežigala. T oda vsega le ni sežgala, k a jti po n a k lju č ju je kn jižn ica p reje la nekaj rokopisov, za k a r gre h v ala le k u ltu rn i zavesti trgovskega po slovodja Iv an a (V an ija) M u rna iz N ovega m esta. N jem u so v trgovino p rin esli šo la rji n a p ro d aj s ta r p ap ir, ki so ga dobili v M ušičevem sk edn ju . M urn je p a p ir odkupil in ko je vanj pričel zav ijati podp late, ga je p revzela rad o v ed n o st in začel je b rati. T ako je spoznal, d a im a p a p ir večjo v red n o st in ga je d aro v al štu d ijsk i knjižnici. Le žal, d a n i bilo vm es korespondence. K ako so zašli v M ušičev sk edenj? V M ušičevi h iši je stan o v ala občasna S eidlova strežnica, ki je d ejala, d a ji je Seidlova d aro v ala rokopise. Le čem u bodo strežnici rokopisi? R azen Iv an a M u rna je im ela k n jižnica še več darovalcev. H rv ašk i pesnik, fran čišk an p. L eo n ard K alac, je v eč k rat p rin esel v knjižnico kako pism o ali k a k d ru g rokopis. Z njegovim d aro m je dobila knjižnica trža šk i d ijašk i list F lores, V aljavčevo pism o p. L adislavu H rov atu , eno Škrabčevo, tr i p ism a V lad im irja N azo rja p. K alcu in še k ak drobec. T udi sin novom eškega tis k a rja Jan eza K rajca, p ro f. Jan k o K rajec, ni p rišel v knjižnico n ik d a r p razn ih ro k in zb irk a se je obogatila za D ete­ lov dopis, za dva Levstikova dopisa, tri p ism a Luize P esjakove in d ru ­ gih. T udi N iko Z upanič je knjižnici p o d aril več rokopisov, m ed njim i n ekaj svojih del in p a K ettejev rokopis. N ovom eščanka m r. V ida K ozina —B erkopec je d ala knjižnici n je j posvečeno pesniško zbirko, ki jo je zložil akad. slik ar Jože G orjup. G. H an n s Schoeppl z D un aja je poslal