URN_NBN_SI_DOC-TYT2O5XD

K er se po m etodologiji zveznega zavoda za sta tistik o zb irajo p o d atk i le vsako tre tje leto in so se za d n jik ra t zb rali le ta 1961, n aj se do tak nem le k lju čnih v p rašan j, o k aterih je n u jn o p otreb n o, da jih zajam e sedem ­ letn i plan. Število knjižnic v glavnem zadošča, zato niso plan iran e nove k njiž­ nice, pač p a plan p o u d a rja p o treb o po d ob ro urejen ih, večjih knjižnicah. V 7 letih se bo eventualno povečalo število teh n išk ih in šolskih knjižnic. P redvsem je cilj sedem letnega n ač rta, da do n ajv ečje m ere zgradi m režo knjižnic in u stv a ri m od erno knjižnično službo. To p a predvsem pom eni, d a si m o ra rep u b lišk a m a tič n a služba (N a ro d n a in univerzi­ te tn a knjižnica, C en traln a teh n išk a knjižnica, P io n irsk a knjižnica, k njiž­ n ica Z avoda za n ap red ek šo lstv a SRS v L ju b ljan i) u stv a riti ustrezen k ad e r in m aterialn o osnovo za svoje delo — za to je p la n irala okrog 85 m ilijonov d in a rjev — in d a m o ra im eti vsak a občina svojo občinsko m atičn o ali m edobčinsko m atičn o knjižnico, ne p a sam o 24 (ena izm ed n jih je m ed ob čin sk a). N aloga le-teh p a je reg istra cija d ru g ih knjižnic. D a se knjižnice ne re g istrira jo k lju b določilom zakona o knjižnicah, je često k riv d a n a u stan o v iteljih , k i se v erjetn o boje, da bodo m o rali z reg istracijo p revzeti določnejše obveznosti glede k ad ra, pro sto ro v , stro ­ kovne ureditve, g ra ja ti p a je tre b a v n ek a te rih p rim e rih tu d i m lačn o st članov D ru štv a b ib lio tek arjev Slovenije, k er ne p rija v ijo v reg istracijo knjižnic, ki im ajo vse pogoje zanjo. V sebinsko p a se začne m o d e rn a k njižnična služba p red v sem z za­ vedno p reu sm e ritv ijo vsega k n jižn ičarsk eg a dela v en sam sm o ter: v službo bralcu. Iz tak ega zavednega, izrazito n ap red n eg a h o te n ja bodo zrasli n ap o ri za pocenitev knjižnične službe z n ek aterim i cen tralizira­ n im i službam i, za u v ajan je m o dernega sistem a p ro steg a p risto p a v lju d sk ih in teh niških knjižnicah, za u v ajan je m o dern e in fo rm acijsk e in bib lio grafsk e službe, za u stv aritev cen traln ih katalogov, za p o g lab ljan je b ibliotečne te o rije in p rakse, za b o ljši sestav knjižne zaloge in za še tesn ejše sodelovanje z m nožičnim i in k u ltu rn o p ro sv etn im i organizaci­ jam i. S labo in nen ačrtn o , često od n ak lju čja odvisno fin an ciran je knjižnic se izraža p red v sem v številu knjižnih zvezkov v naših knjižnicah. V letu 1961 so im ele znanstvene, stro k ov n e in lju dske knjižnice sku p aj 3.544.919 knjižnih zvezkov, to se pravi, d a je p rišlo n a 1 preb ivalca v naši rep u ­ b liki 2,23 knjige, m ed tem ko je že le ta 1957 p rišlo n a M adžarskem na prebiv alca 3,04 k njige in v SSSR 3,89 knjige. Ce p a vzam em o sam o kn již­ n i fond 525 lju d sk ih knjižnic, tj. 1,123.415 k n jižn ih zvezkov, p rid e n a enega prebiv alca le 0,71 knjige. P ri tem p a p rih a ja p ri posam eznih obči­ n ah do ogrom nih razlik, n a p rim e r: L ju b ljan a C enter 4,76 k njig in Sevnica 0,07 knjige n a 1 prebivalca, če vzam em o za p rim e r sam o n a j­ boljšo in n ajslab šo občino. Z ato p a je n u jn o p o treb n o zvišati število