URN_NBN_SI_DOC-TYT2O5XD

(10,1% ), n ato slede k in e m ato g ra fija ( 7 %) , k u ltu rn o p ro sv etn a am a te r­ sk a d ejav n o st (5,1 % ), k o n ce rtn a d ejav n o st (3,4 °/o), spom eniško v arstv o (1,6 % ) in n a zad n jem m estu arh ivi (1,5 % ). N ek atera k u ltu rn a in p ro sv etn a p o d ro čja lahko prisp ev ajo za obstoj in vzdrževanje te h d ejav n o sti p recej svojih sred stev : največ RTV, ki je v letu 1962 dobila od družbene subvencije 14 %, m ed tem ko p red sta v ­ lja jo la stn a sred stv a 86 %, k u ltu rn o p ro sv etn a d ru štv a 49 %, film 33 %, gledališča 28 %, k o n ce rtn a d ejav n o st 17 %, knjižnice 11 %, m uzeji 7 °,o, m ed tem ko niso v istem le tu spom eniško v arstv o in arhiv i izkazali nob en ih la stn ih sredstev. P o d atk i kažejo, da sp ad ajo knjižnice m ed tis ta »draga« k u ltu rn a p o d ro čja, ki n im ajo m ožnosti, d a b i u stv a rja la zn a tn a la stn a sred stv a in tu d i ni n obenih razlogov, d a b i se to razm erje v bodoče bistveno sprem enilo, pač p a je tre b a p ričak ov ati, d a bo m o d ern o o rg an iziran a in kv alitetn o izb o ljšan a k n jižn ičarsk a služba zahtevala še precej večjo družbeno subvencijo. V letih 1959 do 1962 je bilo n a p o d ro čju k u ltu re in p ro sv ete vloženih 2.972,248.000 din za in vesticije: od tega je odpadlo največ investicij n a RTV (51,9% ), knjižnice p a so glede investicij s 5,3 % ali 158,532.000 din n a slabem sed m em m estu. Analiza je pokazala, d a se je n a splošno vlagalo p rem alo za investicije n a p o d ro čjih k u ltu rn ih dejav n o sti in da često n i p rišlo do realizacije že p la n iran ih investicij. T a splošn a ugoto­ vitev velja še tem bolj za p o d ro čje k n jižn ičarstv a, saj ni bila po osvobo­ d itvi zg rajen a p ri n as n iti ena stavba, n am en jen a knjižnicam . Seveda knjižnice tu d i p ri in v esticijah lahko rač u n ajo le z družbeno subvencijo, ne p a k o t RTV in k in em ato g rafi z zn atn ejšim i lastn im i sredstvi. Lahko ugotovim o, d a si knjižnice, še bolj k o t d ru g a k u ltu rn a p o d ro čja, še niso u stv a rile in v esticijsk e osnove in d a je zato tak o težko in ten zificirati delovanje knjižnic, ki zah tev a že u resn ičen e osnovne pogoje za delo in pom eni že višjo obliko dela n a nekem p o d ročju. Z b iran je osnovnih po datkov o delovanju knjižnic od leta 1957 dalje je bilo v p rim e rja v i z drug im i p o d ro čji razm ero m a lažje, saj im ajo naše k njižnice trad icijo : o kn jižn ičarstv u in njegovem bodočem u s tro ju se je začelo raz m išljati že n a osvobojenem ozem lju — spom nim o se sam o n a konferenco v C rm o šn jicah le ta 1944 — im am o zakon o k njižnicah in njegove do d atn e u red be, zakon o obveznih p rim erk ih , sta tu te knjiž­ nic. V se to p rič a o p rec ejšn ji an g ažiran o sti slovenskih k njižn ičarsk ih delavcev v letih po osvoboditvi. Težave _so se pokazale v tem , d a im am o od 763 znanstvenih, stro ­ kovnih in lju d sk ih k njižnic le 54 sam o sto jn ih knjižnic, m ed tem ko d elu jejo vse d ruge v ok viru ustan ov , zavodov, to v a rn ipd., d a ne om enim o še 1412 n esam o sto jn ih knjižnic n a šolah — in da je zato zelo težko zb ra ti p o d atk e o fin ančn ih d ohodkih in izd atk ih teh knjižnic, b rez n jih p a je p o do ba sk ra jn o nepopolna.