URN_NBN_SI_DOC-TYCXQLXX

N atančneje si bomo ogledali referat M arca Chauveinca, di­ rek torja univerzitetnega knjižničnega sistem a v Grenoblu in začet­ nika avtom atizacije francoskih knjižnic. M arc Chauveinc gleda na odnos med univerzalno bibliografsko kontrolo in univerzitetno knjižnico iz dveh vidikov: 1. Koliko lahko univerzitetna knjižnica prispeva v sistem?, in 2., Koliko lahko dobi od njega? Obstaja v rsta publikacij, ki so zelo pom embne za univerzitetno knjižnico pa tudi za strokovne knjižnice — v tem so njihove po­ trebe identične, pa niso vključene v nacionalno bibliografijo, ki je norm alni vir za univerzalno bibliografsko kontrolo. Med te sodijo znanstvena in tehnična poročila in ekspertize, kurzi predavanj, raz­ ni učni pripom očki na univerzah ipd. Tu lahko univerzitetne in strokovne knjižnice dosti koristijo! Lahko postanejo depozitne knjižnice za publikacije, ki nastajajo v okviru institucije, kateri služijo, jih obdelujejo in posredujejo drugim , bodisi direktno ti­ stim organizacijam , ki to gradivo potrebujejo, ali indirektno, tako da pošiljajo inform acije o n jih nacionalnem u bibliografskem u cen­ tru. M arc Chauveinc meni, da je zelo potrebna kooperacija med uradnim i organizacijam i za disem inacijo inform acij, v tem prim eru med bibliografsko službo in tistim i ustanovam i, ki zaradi svojega specifičnega položaja, lahko pridejo do neobjavljenih in nekom er­ cialnih dokumentov. Na drugem m estu obravnava univerzitetno knjižnico kot upo­ rabnika univerzalne bibliografske kontrole. U niverzitetne knjižnice kupujejo le 50 odst. dokumentov, ki so objavljeni v nacionalni bi­ bliografiji. Za inform acije služijo predvsem razne strokovne biblio­ grafije in dokum entacijskim i centri, kot so C enter N ational de la Recherche Scientifique. M arc Chauveinc meni, da univerzalna bi­ bliografska kontrola ne bi smela biti om ejena na knjige, ki jih iz­ daja knjigotrška mreža, am pak bi m orala poskušati obseči vse do­ kum ente, ki vsebujejo neko novo znanstveno inform acijo. Potrebno jo je razširiti čez obseg tradicionalnih bibliografij, tako da bo po­ krivala tudi področje specialnih bibliografij. Povprečnem u poslu­ šalcu tu m arsikaj ni jasno. M arc Chauveinc se dotika problemov, ki spadajo v območje UNISIST, om enja ga pa ne. Kom isija za bibliotekarsko teorijo in znanost je obdelala temo prim erjalno bibliotekarstvo kot visokošolski predm et. Za Jugosla­ vijo jo je obdelal Drago Vidovič. Resnično pom emben re fera t pa je podala Silva Simsova, predavateljica na bibliotekarski šoli v Lon­ donu. Silva Simsova je prepričala z globino svoje teoretične misli. Uspelo ji je opredeliti prim erjalno bibliotekarstvo kot posebno bi­ bliotekarsko disciplino. K er je tov. B ogatajeva referat že prevedla in bo objavljen v prihodnji številki Knjižnice, bom navedla samo K njižnica 18(1974)1-2 65