URN_NBN_SI_DOC-TWVI9HHK
Pot do višjega položaja našega po klica ne bo ne lahka ne kratka. Po goj zanjo je trajen mir, preprečenje atomske katastrofe, vse večja enot nost sveta na demokratičnih osnovah, z vse večjimi sredstvi ne za oboroži tev, pač pa za kulturne namene. Ne bo pa šlo brez težkega, nesebičnega dela in brez stroge selekcije pri pri dobivanju naraščaja. Vsi knjižničarji bi se morali zavedati visoke vredno sti svojega poklica in to zavest bodo čim generacijam vcepiti obenem s po klicno vzgojo. Dela, za katera ni po trebna kvalifikacija, je treba prepu stiti drugim: sposobni in požrtvovalni knjižničarji bodo tako pridobili čas in moč za dolgotrajno, neprekinjeno prizadevanje za razvoj kulture. Jožef Korpala v članku O bibliote karskem poklicu in osebnosti biblio tekarja ugotavlja, da se je na Polj skem poklic izoblikoval od srede 19. stoletja dalje; v letih 1948—1959 se je zaradi reorganizacije knjižnic pojavila velika potreba po bibliotekarjih, ven dar je knjižničarsko delo še zmeraj v javnosti zelo malo cenjeno. Rešitev vidi avtor v pozitivnih karakternih lastnostih, ki jih morajo knjižničarji čimbolj razvijati: ljubezen do ljudi, pripravljenost pomagati in velik čut odgovornosti. Marko Kraiijec
RkJQdWJsaXNoZXIy