URN_NBN_SI_DOC-TWNPES19

Težko vprašanje predstavlja tudi uporaba geografskega in etničnega pojma v geslu. Gre namreč za naslednje: Če nas zanimajo določeni po­ datki o neki državi, deželi ali narodu (gospodarstvo, trgovina, šolstvo, kmetijstvo, kultura, glasba, književnost itd.), kaj naj iščemo pod geo­ grafskim ali etničnim geslom in kaj pod pojmovnim geslom? Kolikor nam je znano, ni v tem pogledu prave doslednosti. Enkrat tako, drugič drugače. To nujno pelje v zmešnjavo in k uporabi neštetih kazalk in vodilk. Zato je nujno, čeprav zelo težko, da tudi to zadevo, kolikor je le mogoče, točno razrešimo s pravili in navodili. Glede determinant (določil), ki naj bi dopolnjevale osnovni pojem, izražen v geslu, morajo pravila predpisati čim bolj jasen in dosleden postopek. Teorija priznava v splošnem štiri determinante: pojmovne (tematske), geografske (krajevne), časovne in formalne (oblikovne). Seveda to ne pomeni, da moramo obvezno uporabljati vse štiri determi­ nante. Nasprotno: načelno se priporoča uporaba največ dveh determi­ nant, kar pa je seveda odvisno od pojma, izraženega v geslu. Sestavljanje pravil za vodenje predmetnega kataloga je zelo zaple­ tena in težka naloga, vendar pa se bo trud, ki ga bomo vložili v izdelavo jasnih in podrobnih pravil, brez dvoma izplačal, nasprotno pa se bo vsaka površnost in ohlapnost kaj kmalu maščevala. Po našem mnenju bi morda kazalo, da se najprej izdelajo natančna in nepreobširna pra­ vila, kot praktična priloga pravil pa še podrobna in obvezna napotila s primeri, oziroma nekakšen poslovnik za vodenje predmetnega kataloga. Oboje — pravila in poslovnik — lahko Od časa do časa na podlagi novih izkušenj in dognanj dopolnimo. In končno: obvezen spremljevalec pred­ metnega kataloga in obenem glavni priročnik katalogizatorja pri pred­ metnem katalogu naj bi bil še geslovnik, to je abecedni register že upo­ rabljenih gesel, ki ga moramo redno izpopolnjevati z novimi gesli. 13