URN_NBN_SI_DOC-TWNPES19

p red m e tn i k atalog in d a bo m o rd a le tre b a m isliti n a bolj sm iselno delitev gradiva n a specialne (p re d m etn e) kataloge. V NUK bi m o rd a lahko že pom islili n a poseben »dom oznanski katalog« z glavnim i od­ delki, recim o: Jugoslavija, Slovenija, K ran jsk o , šta je rs k o , K oroško, P ri­ m o rsk o ; dalje, n a poseben »tujezem ski katalog« po deželah in m o rd a tu d i n a nek ak šen bolj splošen k atalo g b rez k rajev n e in etnične delitve, zgolj po stro k a h in panogah. Seveda, to je stv a r posebnega in p o d ro b ­ n ega razg lab ljan ja. S istem atsk i k atalo g p a b i še n ad a lje o sta l splošen in enoten, vseobsegajoč, k a r je p ri p red m e tn em k atalo g u sk ra jn o težko dosegljivo in tu d i n ep otreb no . Ob tej prilo žn o sti naj navedem o m išljen je am erišk e b ib lio tek ark e Ju lije P ettee glede p red m etn eg a k atalo g a v splošno zn an stv enih in univerzitetn ih knjižnicah: »Znanstvene knjižnice so pred v sem n am e­ n jene znanstvenikom . Ti navadno ne iščejo slu čajn ih in fo rm acij. N ji­ hovo o ro d je so p red v sem bibliografije, tisk an e in la stn e (p riv a tn e ). P red m etn i k atalo g u p o ra b lja jo zgolj slu čajno in prilo žno stno , in sicer za gradivo zunaj njihove glavne tem e, ali p a sam o k o t p rv i k o ra k za začetek z b ira n ja gradiva, skozi k atereg a se bodo m o rali p reb iti. Zato je tre b a v p red m e tn ih k atalo gih tak ih knjižnic zelo previdno izb irati gesla in izp uščati veliko tak ih (gesel), ki jih bo raziskovalec lahko našel n a d ru ge načine.« Mi sm o (n p r. v NUK) zelo p retirav ali, ko sm o v p red m e tn i katalog tlačili vse m ogoče in nem ogoče, vse p o treb n o in tu d i nep o trebn o, česar nihče n e bo nikoli iskal ali p otreb o val. P ozabljali sm o n a n am en kn již­ nice, n a n jen o rav en in n a podobo obiskovalcev. Če n a k ra tk o rek a p itu lira m o in vzporedim o p red m e tn i in sistem a t­ ski katalog, vidim o n asled n je bistvene razlike: P red m etn i k atalog om o­ goča n a zelo p re p ro st način isk a n je gradiva p o d ozkim i in naj ožjim i pojm i, ne d aje p a n iti približnega p reg led a n a d celo tn im sta n je m knjiž­ n ega fonda, oziro m a n a d sta n je m p o sam eznih znan o sti in stro k . Ravno tak o ne d aje nobenih p o d atk ov o leposlovju, razen o lite ra rn i teoriji. S istem atsk i katalo g d aje ja se n in u re je n preg led celotnega gradiva po stro k ah , in sicer v celoti in v po d ro b n o stih . Z ajeto je tu d i celotno lepo­ slovje. U p o rab n o st tega k atalo g a je zlasti p ri isk a n ju p o d ro b n o sti sicer bolj zam udna, zato p a bolj zanesljiva in izčrpna. N a v p rašan je, k a te ri katalo g je b o ljši in bolj p o treb en , lahko sedaj odgovorim o približno tak o le: P red m etn i katalo g je b o ljši sam o v tem sm islu, d a je njegova u p o rab a p rep ro ste jša, za obiskovalca bolj vab­ ljiv a in m anj u tru d ljiv a, v vseh drug ih pogledih (znanstvenih, stro k o v ­ nih, sistem atsk ih , glede nab av ne politike, izčrpnosti, zanesljivosti, p re ­ glednosti itd .) p a je sistem a tsk i k atalo g v veliki p red n o sti in za dobro po slo van je knjižnice n ep rim ern o bolj p o treb en . Če sm o p re d odločitvijo — ali p red m e tn i ali sistem a tsk i k atalo g —, m o ram o v sek ak or d ati p red ­ 10