URN_NBN_SI_DOC-TWNPES19

B istvena la stn o st p red m etn eg a k atalo g a je v tem , da izraža vsebino k n jig s p rim e rn im i gesli. T a gesla naj bi po m ožnosti op o zarjala n a n a j­ ožji p o jem p red m eta, snovi, v p raša n ja itd., ki ga ob ravn av a določena p ub lik acija. Izhodišče pred m etn eg a k atalo g a je to rej n ajo žji pojem , k a r je obenem njegova n ajv eč ja in n ajb o lj p ra k tič n a p red n o st. Ce gesla u red im o po stro g em abecednem zap ov rstju , dobim o d ejan sk o nekakšen slovar (leksikon, enciklopedijo) gradiva, ki ga im a n ek a knjižnica. Ne­ zad o stn o določena gesla dopolnim o po p o tre b i še z eno ali več determ i­ n an tam i (določili), k a r n am ob p ed a n tn e m in doslednem p o sto pk u om ogoča, d a u stv arim o za obiskovalca zelo p rak tičn o in nep o sredn o pom agalo p ri isk a n ju p o treb n eg a (v en d ar precej om ejenega) gradiva. V endar pa k lju b tej odlični lastn o sti, ki n am po n a jk ra jše m in nepo­ sred n em p o sto p k u om ogoča isk an je določenega po jm a, trčim o p rav km alu ob d ruge velike težave. N a p rim e r: »km etijstvo« obsega nešteto dejav n o sti in p ojm ov (k m etijsk i stro ji, g o sp od arsk a poslopja, živino­ reja, m lek arstvo , vinogradništvo, sa d jarstv o , gozdarstvo, v rtn arstv o , če­ b elarstv o itd .) in vse te d ejav n o sti so razd ro b ljen e še n a n ešteto ožjih in n ajo žjih pojm ov, ki v p red m etn em katalogu, če im am o tak e »ozke« publikacije, p rid ejo vsi v poštev, seveda, razm etan i po abecedi. T orej n am p red m e tn i k atalo g odlično pom aga p ri isk a n ju ožjih pojm ov, d ro b ­ cev, ne d a p a n am p rav nobenega u rejen eg a preg leda posam eznih ved in zn ano sti ali p a p regled a vsaj n ad njihovim i oddelki in pododdelki. N ek ateri av to rji p rip o ro č ajo u p o rab o bolj širo k ih (ne n ajo žjih ) gesel, k a r p a d ejansko p elje v nek ak šn o sistem atik o in je m lje p red m etn em u k atalog u njegovo glavno p re d n o st — n ep o sred n o st. Jasn o je, d a zgolj s p red m e tn im katalog o m ne m ore knjižnica nikoli im eti n iti približno točnega preg led a n ad sta n je m knjižnega sk lad a v posam eznih zn an ostih in stro k ah , zlasti še če se zavedam o, d a se leposlovje (razen te o rije) v p red m etn em k atalo g u ne evidentira. To sliko lahko d a sam o sistem atsk i katalog, v k aterem so posam ezne vede in stro k e v celoti ev iden tiran e na enem m estu, sku p aj in n ato razd eljen e n a znanstveno u tem eljen e od­ delke in pododdelke, po p o tre b i lahk o do n ajv ečjih p o dro bn o sti. P red m etn i katalog, ki se je p o jav il veliko pozneje k o t sistem atski, je seveda tak o j osvojil m o dern eg a človeka, ki m u je čas dragocen in ki ga n ep o sred n o st tak ega k atalo g a zelo privlači, zlasti p a k o t odlično sred ­ stvo za naglo »sam opostrežbo«. N ik ako r p a ne m ore p red m e tn i k atalog zadovoljiti zahtev tem eljiteg a znanstvenega priro čn ik a. N ekateri, sicer redk i av to rji, celo n am ig u jejo n a m ožn o st popolnega o d m ira n ja p red ­ m etnega kataloga, ki naj b i ga p ri zn anstvenem delu vedno bolj n ad o­ m eščale izčrpne stro ko v ne in specialne b ibliografije, specialni katalogi, razni indeksi in d rug a d o k u m en tacija. M orda je ravno v te m nam igo­ v an ju tu d i za n as (N U K ) že rah el opom in, d a bom o v m alo bolj odm ak­ n jen i p rih o d n o sti vedno teže obvladovali en o ten — splošni abecedni 9