URN_NBN_SI_DOC-TUXD8HHI
pravilniku mora vsaka knjižnica pri registraciji predložiti ustanovi tveni akt, ie-ta pa je po čl. 12 za kona o knjižnicah vezan pri samo stojnih knjižnicah na mnenje za kulturo pristojnega sveta politično- teritorialne enote o možnostih in smotrnosti ustanovitve knjižnice. Tudi nesamostojne knjižnice bodo moraile pri registraciji predložiti ustanovitveni akt. Le-ta sdcer ni vezan na mnenje za kulturo pri stojnega sveta politično- tori tor ial- ne enote, vendar bodo morali usta novitelji v duhu zakona o knjižni cah prav tako prim erno upošteva ti načela o možnosti in smotrn osti ustanovitve knjižnice. D a ne bi prišlo pri izdajanju ak tov o ustanovitvi knjižnic oziroma pri presoji možnosti in smotrno sti ustanovitve knjižnic do pre več različnih kriterijev, navajamo nekaj osnovnih pojasnil O' pogojih, ki naj jih knjižnica izpolnjuje, da sc lahiko priglasi v registracijo. Knjižnica moira imeti temeljno knjižno zalogo, urejeno po strokov nih načelih, zagotovljena zadostna finančna sredstva, knjižničarski kader, prim erne prostore in p ri merno pohištvo. Ljudska in strokovna knjižnica, ki se priglasi v registracijo, naj ima najm anj 500 knjižnih zvezkov, strokovna knjižnica pa naj razen tega prejema vsaj 10 periodik (časnikov in časopisov). Kriterij lede knjižnih zvezkov se pri stro- ovni knjižnici ublaži v primerih, ko prejema knjižnica veliko število periodik. Znanstvena knjižnica naj ima vsaj 1.000 knjižnih zvezkov. Knjižna zaloga naj bo strokovno ta/ko urejena, da bo lahko služila otrebam bravcev in evidenci nad njižno zalogo (inventarna knjiga, abecedni imenski katalog in po možnosti sistematski stvarni kata log!). Finančna sredstva naj bodo to likšna, da knjižnica lahko krije — v skladu s svojimi osnovnimi na logami in številom knjižnih zvez kov — osebne in m aterialne izdat ke. Pri znanstvenih in strokovnih knjižnicah računa/mo 1 strokovnega uslužbenca na 5.000 knjižnih zvez kov, pri ljudskih knjižnicah pa je zaradi intenzivnega dela z biravci potreben poklicna knjižničarski ka der od 2.500 knjižnih zvezkov da lje oziroma ena strokovna moč na 10—15.000 izposojenih knjižnih zvezkov. V manjših — posebno ljudskih knjižnicah — pa lahko de la volonterski kader, ki je občasno ali redno nagrajen za svoje delo. Po knjižničarskih načelih naj bi imela vsaka knjižnica prostor, ki je izključno namenjen potrebam knjižnice. Vsaka večja knjižnica, ki izposoja knjige širšemu krogu bravcev, naj bi imela tudi čitalni co, največje pa tudi ločeno knjiž no skladišče. Vsaka knjižnica naj bi imela prim erno pohištvo.: knjižne palice za shrambo knjig, izposojevalni pult, prim erne delovne mize, stole in mize v čitalnici, svetilke, oma rice za kataloge itd. (Po okrožnici Sveta za kulturo in prosveto LRS.)
RkJQdWJsaXNoZXIy