URN_NBN_SI_DOC-TUV63CTE

10 A. Kavčič-Čolić: Editorial , 109-128 Library, 57 (2013) 2-3 predvsem pri razvoju bralne in informacijske pismenosti njenih članov ter pri zado- voljevanju njihovih informacijskih, izobraževalnih, raziskovalnih in kulturnih potreb. Krajevne splošne knjižnice so tudi ustanove nacionalnega pomena in dejavnik demo- kratizacije znanja, kulture in družbenega delovanja. Prebivalci brez krajevne knjižnice so zelo prikrajšani in te težko lahko nadomesti tudi odlična osrednja knjižnica. Svoje trditve skuša prikazati skozi analize izbranega vzorca statističnih podatkov. Ta prispe- vek predstavlja prvo raziskavo na tem področju. Znanstveni prispevek mag. GorazdaVodeba predstavlja prve izsledke kvalitativne razis kave o informacijskih potrebah lokalne skupnosti na slovenskem podeželju, ki je tudi del avtorjeve doktorske raziskave na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljublja- ni. Razumevanje informacijskega vedenja oziroma informacijskih potreb potencialnih uporabnikov lahko izboljša informacijske storitve njihove knjižnice. Pristop je zanimiv tudi za uporabniške študije podeželskih in krajevnih splošnih knjižnic. Naslednji prispevek tudi temelji na statistiki Centra za razvoj knjižnic. V njem Milena Bon , svetovalka za splošne knjižnice Centra za razvoj knjižnic NUK, predstavlja stanje opreme informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v splošnih knjižnicah na pod- lagi popisa v letu 2010. Bonova dokazuje, da stanje IKT-opremljenosti ne sledi strokov- nim priporočilom. Poleg tega je bilo v letu 2010 43 odstotkov računalniške opreme starejše od pet let, kar je zelo skrb vzbujajoče. Knjižnica, ki je pomemben dejavnik pri informacijskem opismenjevanju in ima glavno vlogo pri razvoju informacijske družbe v svojem okolju, ne more izpolniti svojega poslanstva, če je sama prikrajšana pri osnov- nih orodjih za delovanje. Ker je dve leti pozneje slovensko gospodarstvo v slabšem položaju, je čisto možno, da bodo rezultati letošnjega popisa splošnih knjižnic slabši. Kljub temu, da knjižnice izvajajo neprofitno dejavnost, bi morale bolj aktivno opozarja- ti nase in tržiti svoje storitve, če bodo želele pridobiti večjo prepoznavnost in podporo javnosti. Peter Pavletič v svojem prispevku opisuje inovativen in zelo uspešen pristop k promociji splošne knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu v lokalni radijski oddaji. Mag. Nina Jamar in dr. Alenka Šauperl ponovno obravnavata strukturo izvlečkov, tokrat na področju tehniških znanosti. Na podlagi opravljene raziskave predlagata najprimernejšo strukturo izvlečkov, kar nedvomno pomeni prispevek k razvoju tega področja vsebinske obdelave. Bibliografski metapodatki omogočajo različno uporabo v digitalnem prostoru. V tu- jini spremljamo bibliotekarsko prakso predvsem nacionalnih in univerzitetnih knji- žnic, ki javno objavljajo svoje nabore metapodatkov in omogočajo njihovo ponovno uporabo. S svojimi in tujimi metapodatki ustvarjajo različne semantične povezave na