URN_NBN_SI_DOC-TNFLPECR

je živel tri sezone, drugi kom aj eno, vrsto let pa gledališče sploh ni imelo svojega lista, ki bi sprem ljal njegovo delo od prem iere do prem iere. Dr. Kos nas seznanja z vsakim od teh listov posebej s kratkim bibliograf­ skim orisom in opisom. To so bili: Gledališki list 1919, Zrnje 1920/21 in 1928, D ram a 1921/22, M ariborski gle­ dališki list 1922/23 — 1924/25 in Gle­ dališki list 1938/39 (ohranjen le delo­ ma!). Poleg tega so znani le še drobci iz gledaliških programov, ki so s svojo skrom nostjo le slabo nadomeščali pravi gledališki list in jih je v tej zvezi kom ajda vredno om enjati. Po­ m em bnejši je sam o razširjeni pro­ gram , ki je izšel ob uprizoritvi Shake­ spearovega Sna kresne noči konec se­ zone 1936/37. Pred nam i je torej zanimiva pano­ ram a — gledana skozi bibliografove oči — čez poskuse m ariborskega gle­ dališča, da bi izdajalo list za svoje obiskovalce. S tem smo dobili strnjen in poglobljen pregled nad tem , kar sm o doslej poznali iz šlebingerjevih Slovenskih časnikov in časopisov (seveda le do leta 1936). M ariborski gledališki listi so prvi in osnovni vir za Kosovo bibliografijo. Drugo je zajel iz slovenskih časopisov v letih 1919 do 1941, iz ilustriranih in hum orističnih listov (mnogo gradiva je dal Toti list), koledarjev, nekaterih knjig in gledaliških zbornikov. Teh zbornikov je po avtorjevem pojm ova­ nju šest in jih v uvodu posebej p ri­ kazuje. Mogli bi pripom niti, da so resnični zborniki le trije, če pač poj­ m ujem o zbornik kot delo več avtor­ jev; Strm škovo študijo »Dramatično društvo v M ariboru«, Danilove »Spo­ mine« in Lipahove »Gledališke zgodbe« bi nam reč težko uvrstili m ed zbor­ nike. V erjetno pa je bilo avtorju bolj do tega, da poda točne podatke o delih, iz katerih je pogosteje črpal. K er gre za bibliografsko kazalo in za izbor člankov iz časopisov in zbor­ nikov, se je seveda nabralo precej gradiva (982 enot). Razumljivo je, da ni vse enakovredno, saj je iz gledali­ ških listov izpisano vse, tudi najdrob­ nejše (npr. obvestila uredništva in gledališke uprave, beležke o reper­ toarju, repertoarni seznam i). Vendar je tudi za take enote, čeprav so na prvi pogled in ob prim erjavi z obsež­ nejšim i članki nekoristne, prav, da so našle v bibliografiji svoj kotiček. Po­ drobnem u raziskovalcu m ariborskega gledališča bodo dobrodošle. Gradivo je razdeljeno po DK, pri čem er se je Kos znova m ojstrsko izkazal (sm otrno določanje strok, po­ drobni vrstilci). Prvi, večji del biblio­ grafije obsegajo enote, ki govore o m ariborskem gledališču, uprizorjenih dram skih, opernih in operetnih delih, gledaliških delavcih in podobno, torej vse stroka 792. Povsod so enakovred­ no člankom upoštevane in opisane slike, ki napolnjujejo precej strani bibliografije (portreti oseb, skupinske slike, karikature, slike scen ipd.) Drugi del so enote, ki nim ajo zveze z m ariborskim gledališčem ali vsaj ne neposredne. Do njih je prišlo, ker je avtor pač sestavil bibliografsko ka­ zalo za gledališke liste, v katerih p ri­ spevki niso vselej vezani na gledali­ šče. Zlasti Zrnje je objavilo mnogo, recimo, »negledališkega«, saj je nam e­ ravalo postati splošno kulturen časo­ pis. — Na koncu sta še avtorsko in predm etno im ensko (osebno) kazalo. Zamisli in izvedbi ni kaj očitati. Natančni opisi in podrobne opombe, prem išljene določitve strok in uvršča­ nje vanje, množina razrešenih psevdo­ nimov in šifer, jasna grafična podoba opisa, zadostna oprem ljenost s kazali — vse priča, da imamo opraviti z zrelim delom. Enote, ki govore o uprizorjenih delih, se navezujejo na R epertoar slovenskih gledališč (1967), k ar je prim erno in naj bi postalo navada sorodnih bibliografij. Med razrešitvam i šifer je nekaj takih, ki doslej še niso bile v evidenci. Dodati morem o drobec: P. (enota 265) je Milan Pugelj, anonim na članka o Nu­ čiču (enota 298) in Podgorski (enota 303) je napisal Franc Lipah. V okviru ene stroke so enote raz­ vrščene kronološko ali po abecedi predm etov. Ta dvojnost — sicer spričo gradiva razum ljiva — bo m orda m o­ tila m anj izkušene uporabnike. Teore- 171