URN_NBN_SI_DOC-TJTELSDO

Načelno je obvezna strokovna usposobljenost knjižničarskega kadra vključena tako v m ednarodne kot tudi v jugoslovanske in slovenske standarde za javne knjižnice. V členu 69 iz m ednarodnih standardov za javne knjižnice1 je zapisano: »Za vse službe javnih knjižnic so potrebni strokovno usposobljeni knjižnični delavci, ki te službe opravljajo in nadzo­ rujejo ...« . V osnovah za standarde javnih knjižnic, ki veljajo za Slove­ nijo, beremo, da » ... m orajo im eti javne knjižnice strokovno kva­ lificiran knjižnični k a d e r . . . za posebne naloge pa m ora im eti knjižnica specializiran strokovni kader«.2 Podrobno u reja obseg in stopnje strokovnega izpopolnjevanja sam oupravni sporazum o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bi- biblliotekarske stroke,3 ki med tem eljnim i določbami že v prvem členu predpisuje, da ». .. m orajo im eti knjižnični delavci, ki delajo v knjižnicah strokovno bibliotekarsko delo, strokovno kvalifika­ cijo ...«. Skrb za strokovno izpopolnjevanje delavcev v knjižnicah je se­ stavni del vsebine dosedanjih zakonov o knjižnicah in tudi v n aj­ novejšem osnutku zakona o knjižnicah (16. 4. 1981) je ta pom em bna in obvezujoča naloga naložena m atičnim knjižnicam . K ljub tem u, da je strokovno usposabljanje predpisano v ome­ njenih tem eljnih in drugih pom em bnih dokum entih, nam še vedno ni dovolj globoko prodrlo v zavest dejstvo, da so prim erno izobra­ ženi in strokovno usposobljeni knjižnični delavci nenadom estljiv in p rim arni pogoj za uspešno delo in razvoj knjižnic te r knjižničarstva. Ravno ta ugotovitev je bila tudi ena od močnih pobud za na­ stali zapis. Delo v knjižnicah drugih držav, obiski razstav, sem inarjev, knjižnih sejmov pa izleti bibliotekarjev ipd. so tudi načini za do­ polnjevanje znanja z določenega področja in za določeno področje dejavnosti, možnost za objektivno p reverjanje lastnih dosežkov, spodbuda za prevzem oziroma p rirejanje inozem skih funkcionalnih rešitev in ne nazadnje pot za prem agovanje zaprtosti v m eje določene države in družbe v širšem smislu. Stiki ljubljanskih splošnoizobraževalnih knjižnic s knjižnicami v drugih državah Za obravnavanje razvoja ljubljanskega splošnoizobraževalne­ ga knjižničarstva je sm iselna razdelitev povojnega časa v dve ob­ dobji, in sicer od 1945 do 1969 in od 1970 dalje.