URN_NBN_SI_DOC-TCQEBJLA

user-groups, the schooling youth and the others, has distinctively separated them regarding to the above mentioned criteria, as well. 1. Uvod Splošnoizboraževalne knjižnice naj bi, kot mestne ali javne knjižnice v tujini, zadovoljevale potrebe lokalnega prebivalstva. Te so nujno zelo heterogene. Sedanje stanje knjižnic je povečini tako, da ne zadovoljuje nikogar povsem. Kako ugotoviti vse bistvene zahteve bralcev? V tujini to počno z marketinškimi metoda­ mi, kamor sodi tudi študij uporabnikov. Rezultat je urejanje posebnih zbirk ali uvajanje posebnih storitev. V Sloveniji so se posamezniki že ukvarjali s tem problemom. Študije mag. Urbanije so me spodbudile, da smo se tega lotili tudi v naši knjižnici. Stavba naše knjižnice je v središču mesta. Imamo tradicijo študijske knjižnice. Večina naših bralcev se še šola. Hipoteza je: učenci, dijaki in študenti imajo drugačne potrebe od ostalih članov knjižnice. 2. Podatki in m etoda 2.1. Anketa Vzorec Na podlagi podatkov o vpisanih članih iz prejšnjih let in zaradi varnostnega faktorja (strah pred slabim sodelovanjem bralcev), smo se odločili, da bomo v anketo vključili 700 bralcev. Do števila 550 smo izbirali vsak peti karton, 150 smo jih določili s tabelo naključnih števil. Anketa je bila anonimna. Anketiranje je trajalo 9 tednov, od 17. marca do 19. maja 1990. Zbrali smo 441 odgovorov. Deset bralcev je anketiranje odločno odklonilo, 15 pa smo jih v vzorec vključili na njihovo željo. Zanimanje za anketo je bilo veliko, tako izposojevalci kot bralci so se za uspešen potek zelo potrudili. Sprem enljivke Anonimna anketa je vsebovala 31 vprašanj. Iz odgovorov je nastalo 77 ordinalnih ali številskih spremenljivk, analiziranih z uni- in bivariantnimi metodami, le 14 ordinalnih sem vključila v multivariantno analizo. 18 odgovorov je bilo tekstualnih in sem jih analizirala ne glede na analizirane skupine bralcev.