URN_NBN_SI_DOC-SSTWDAH1

fic Inform ation) W. Cham barlin in predvideval za začetek delovanja m ed­ narodnega inštituta vsoto 283 350 000 dolarjev. In štitu t bi s posredovanjem informacij povezal vse strokovnjake sveta, delo inštituta pa bi vodila ge­ neralna konferenca zastopnikov držav članic, enako kot je organiziran Unesco. — P. Bouquet je za isto kon- lerenco predvidel m erila, vsebovana v osm ih točkah. Predvsem je po­ udaril široko sodelovanje m ed doku­ m entacijskim i centri: zbiranje, klasi­ ficiranje, selekcijo, čuvanje, prevaja­ nje in reproduciranje z najm odernej­ šimi sredstvi; čim večjo izmenjavo periodičnih publikacij in monografij ter publiciranje izvlečkov v enotnem svetovnem jeziku; organiziranje ko­ lokvijev in konferenc — publiciranje referatov; publiciranje indeksov, pred­ m etnih kazal in pregledov, ki se na­ našajo na povzetke iz revij; izdelavo bibliografij. Zlasti je nam en Bouque- tovega načrta razgibati raziskovalne službe in jih spodbuditi k poenotenju in izboljšavi m etod za dokum entacijo. Kot končni cilj načrta pa je povezo­ vanje odnosov med znanstveniki vsega sveta, izdaja razvida raziskovalnih centrov in seznamov strokovnjakov. Vsi našteti predlogi trenutno še niso obrodili otipljivega uspeha, ven­ dar avtor članka meni, da bo zrno, ki so ga posejali strokovnjaki ICSU/Une- sco na polju m ednarodne znanstvene dokum entacije, obrodilo sad ob p ra­ vem času. Včasih bi prehitevanje do­ godkov lahko več škodilo, kot kori­ stilo, saj se je staro pravilo ponovilo tudi v našem prim eru. M edtem ko so načrti dozorevali, je na svetu prišlo do pravcate eksplozije znanstvene literature, obenem vzporedno pa do poplave raznih sistemov za m ehanič­ no obdelavo podatkov in dokumentov. Vsa ta dejstva naravnost terjajo u sta­ novitev idealnega svetovnega centra oziroma sistem a znanstvenih in tehnič­ nih inform acij. N ekateri rezultati po­ globljenega, izboljšanega dela s po­ dročja znanstvenih inform acij so že doseženi: Chemical A bstracts in Me­ dical L iterature Analysis and Retrei- val System (MEDLARS) so odlični prim eri prav teh prizadevanj. Težko bi prišlo do uresničitve po­ polnom a enotne m ednarodne mreže, tudi vodstvo iz enega samega centra bi bilo togo in oteženo. Strokovnjaki ICSU in Unesco so spoznali, da zasle­ dujejo iste cilje ter da je treba graditi na že obstoječih tem eljih in izdelati čim bolj prilagodljiv sistem . Ze leta 1967 sta obe svetovni organizaciji iz­ delali stališča, ki bi jih na kratko strnili v naslednjem : bodoči svetovni sistem znanstvenih inform acij (UNI- SIST) naj bo čim bolj prožen, kom ­ patibilen, sloni naj na prostovoljnem , že obstoječem sodelovanju p ri posre­ dovanju znanstvenih inform acij. So­ delovanje naj bo spočetka omejeno na eksaktne in prirodne znanosti, čim prej pa bi bilo treba razširiti tehno­ loške inform acije in jih sčasom a raz­ tegniti tudi na druga področja zna­ nosti. Nadalje bi m orali razširiti mož­ nosti za prenos in izbor inform acij, vendar brez izdelanih enotnih stan­ dardov delo ne bo dobro opravljeno. Posebno pozornost terjajo dežele v razvoju, saj je zlasti tem treba dati m ožnost za vključitev v m ednarodno posredovanje znanstvenih inform acij. N eprem ostljiv zadržek so še vedno jezikovne ovire. Za lažje poslovanje predlagajo strokovnjaki ustanovitev ožjega centralnega odbora. Centralni odbor je že prevzel svojo funkcijo in se je v m inulem letu se­ stal ter imenoval več delovnih skupin; le-te bodo iz različnih zornih kotov preučile m ožnosti za izmenjavo znan­ stvenih inform acij in poskusile izde­ lati načrt za integracijo v svetovnem m erilu. O delovnih rezultatih om enje­ nih komisij bo tiskano posebno po­ ročilo oziroma študija, predvidom a konec leta 1969 ali začetek leta 1970. Poročilo bo razposlano vsem članicam, znanstvenim ustanovam , univerzam in odgovornim strokovnjakom s prošnjo, da prispevajo svoje pripom be in predloge. V prim eru, da bi raziskave potekale ugodno, bo v letih 1971 ali 1972 že sklicana m ednarodna konferenca 183