URN_NBN_SI_DOC-SJAKI3VH

opravljenih strokovnih izpitov je kar znaten, saj je od začetka 1980 do srede 1985 opravilo strokovne izpite 60 knjižničarjev, 190 višjih knjiž­ ničarjev in 125 bibliotekarjev ali skupaj 375 knjižničnih delavcev. Žal pa odnos do strokovnega usposabljanja ni v vseh knjižnicah enako resen. Izpitna komisija in komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke sta že večkrat opozorili, da prihaja na strokovne izpite poleg kandidatov, ki so resno pripravljeni, vse preveč takšnih, ki niso dovolj usposobljeni za samostojno strokovno delo. Pri tem so naj­ bolj zaskrbljujoči tisti primeri, ko je očitno, da knjižnica, v kateri je kandidat opravljal pripravniško prakso in ki je po sporazumu dolžna, da bi ga usposobila za samostojno strokovno delo, te svoje naloge ni opravila. Čeprav vsaka knjižnica pismeno potrdi, da je kandidat pra­ kso uspešno opravil, se pri izpitu vse prevečkrat znajdejo kandidati, ki ne obvladajo osnovnih bibliotekarskih opravil in takšni, ki jim manjka najnujnejši razgled po stroki. Če omenim le še to, da prihajajo slabo pripravljeni kandidati pogosto tudi iz večjih knjižnic, je to dovolj jasno znamenje, da se te knjižnice nalog in odgovornosti pri strokovnem usposabljanju svojih delavcev premalo zavedajo. Drugo znamenje, da se strokovno izpopolnjevanje v knjižnicah ne izvaja tako, kot smo se dogovorili, je izredno malo opravljenih specia­ lističnih izpitov. Vsi, ki so sodelovali pri sprejemanju sedaj veljavnega samoupravnega sporazuma, se nedvomno še spominjajo, da je bil spe­ cialistični izpit uveden namesto prejšnje bibliotekarske strokovne na­ loge, ki je bila obvezna za vse bibliotekarje. S tem, da je specialistični izpit premaknjen v termin pet let po strokovnem izpitu ali šest let po začetku dela v stroki, se je mladim bibliotekarjem ponudila možnost, da se v stroki razgledajo, najdejo področje, ki jih najbolj zanima in na tem področju začno s poglobljenim strokovnim delom. Ob sprejema­ nju sporazuma smo menili, da bo možnost dovolj zgodnjega uveljavlja­ nja v stroki in možnost kasnejše pridobitve višjih nazivov, dovolj pri­ vlačna za vsakega bibliotekarja in da se bo k specialističnim izpitom prijavila večina mladih bibliotekarjev, če že ne vsi. Rezultat, 5 specia­ lističnih izpitov v petih letih, nedvomno kaže, da se je v sistem vrinila napaka in da strokovno izpopolnjevanje v slovenskem knjižničnem si­ stemu ne poteka tako, kot smo predvidevali. Analiza opravljenih strokovnih izpitov in pridobljenih strokovnih kvalifikacij v zadnjih petih letih skuša predvsem dognati, katere knjiž­ nice so v teh letih pošiljale svoje delavce na strokovne izpite in katere so skrbele za nadaljnjo strokovno rast svojih delavcev. Pravzaprav