URN_NBN_SI_DOC-SIXOXN8G

celoti uresničil svoje možnosti; raz­ prava pravzaprav ni bila razprava o zakonu, ampak razprava o knjiž­ ničarstvu; podobna vprašanja se stalno ponavljajo. O stanju javnih knjižnic v letu 1977 piše H. Kaminska. Ugotavlja, da se mreža javnih knjižnic raz­ vija in preoblikuje; organiziranih je bilo 68 novih, nadaljuje se zdru­ ževanje mestnih knjižnic z vaški­ mi, kar omogoča večjo strokovnost dela. Vaške knjižnice se spreminja­ jo v podružnice ali se prenašajo v večja, nastajajoča središča. Ven­ dar pa imajo knjižničarji na širje­ nje mreže bolj malo vpliva; odvis­ na je od razpoložljivih prostorov. Tako se dogaja, da so mnoge nove soseske docela brez knjižnic. Knjiž­ ni fondi so se v letu 1977 povečali za 5,778.000 zvezkov, vendar je prirast po posameznih predelih ze­ lo različen. Velike težave pri na­ bavljanju povzročajo tudi pre­ majhne naklade. Porast števila iz­ posojenih knjig je majhen in upada iz leta v leto. Vzrokov je več: po­ manjkanje novih in zanimivih knjig, slabi lokali vaških knjižnic, zmanjševanje števila vaških izpo- sojevališč. Pri kadrih je opaziti veliko fluktuacijo, dosti knjižnič- ničnih delavcev pa tudi študira ob delu (ponekod do 25®/u), kar je sicer razveseljivo, vendar pa tre­ nutno zmanjšuje učinkovitost nji­ hovega dela. Zaradi pomanjkanja prostora je v javnih knjižnicah zelo aktualno vprašanje selekcije knjižnih fon­ dov. L. Oplawska piše, da na učin­ kovitost knjižnic ne vpliva le na­ bavna politika, ampak tudi pravil­ na in sistematično izvajana selek­ cija. Zaradi vojnih izgub in skrbi za številčno rast temu vprašanju do sedaj niso posvečali dovolj po­ zornosti. Osnova za selekcijo so navodila ministrstva, vendar delo samo na osnovi navodil zahteva veliko znanja in odgovornosti. Laž­ je je delo s pomočjo seznamov, ki jih je začelo izdajati ministrstvo leta 1976 in jih je do sedaj izdalo dvanajst. Izločene knjige se deloma uničijo deloma odstopijo drugim knjižnicam ali prodajo. S poljskega področja so še član­ ki o petindvajsetih letih izrednega šolanja knjižničarjev na Poljskem (center za to šolanje v Warszawi je dobil medaljo komisije za ljudsko vzgojo), o vprašanju znanstvene informacije v pedagoških šolah, o bolnišničnih knjižnicah itd. Med prispevki s tujega področja so po­ sebno zanimivi prikazi danskega ljudskega knjižničarstva, Britanske knjižnice in knjižnice v centru Georgea Pompidouja v Parizu. Iz rubrike Kronika je omembe vredno dvoje: ob 32-letnici nastan­ ka ljudske Poljske je državni svet odlikoval Zvezo poljskih knjižni­ čarjev z viteškim križem reda pre­ roda Poljske; odlikovanj so bili deležni tudi posamezni delavci v društvu. Leta 1978 je bil imenovan častni odbor za gradnjo novega po­ slopja Narodne knjižnice; predse­ duje mu starosta poljskih književ­ nikov Jaroslaw Iwaszkiewicz, čla­ ni so ugledne osebnosti s področja politike, gospodarstva in kulture. Gradnja tega prepotrebnega po­ slopja — Narodna knjižnica gostuje sedaj v treh ločenih poslopjih — je načrtovana že kakih deset let, pri­ čela se je lani, a se nikakor ne mo­ re prav razmahniti; častni odbor naj bi očitno pripomogel k hitrejši zidavi. Marko Kranjec Knjižnica 23(1979)1-4 171