URN_NBN_SI_DOC-SIDQVHSM

149 Poličnik - Čermelj, T. Odpisano knjižnično gradivo slovenskih knjižnic v obdobju 2005–2010 skozi prizmo nacionalne knjižnice izobraževanja organiziral delavnice, strokovna predavanja in svetovanja, ki so poučevale in usmerjale bibliotekarje v racionalno gradnjo aktualne in kvalitetne zbirke, skladne s poslanstvom, vizijo in cilji knjižnice. Slednje postavke prav tako podaja Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003), ki pravi, da morajo knjižnice skrbeti za aktualnost knjižnične zbirke z rednim dopolnjevanjem in rednim izločanjem knjižničnega gradiva. Pravil- nik predpisuje, da morajo vse knjižnice – razen šolskih – imeti vse gradivo dostopno v vzajemni bibliografski bazi ali prek spleta, kar za strokovni kader pomeni prvi korak k izločanju gradiva. Odpisano gradivo je potrebno finančno ovrednotiti, hkrati pa Zakon o računovodstvu (1999) pravi, da morajo knjižnice izvajati letno inventuro oziroma večje knjižnice na največ pet let. Inventurni primanjkljaj je smiselno po nekaj letih odpisati. Odpis gradiva je administrativni postopek, s katerim knjižnice trajno odstranijo knjižnično gradivo iz svoje zbirke. Med odpisanim gradivom je lahko tudi lepo ohranjeno zastarelo gradivo, ki ga knjižnice po predpisanem postopku morajo ponuditi najprej NUK in potem drugim zainteresiranim knjižnicam. V praksi se je izkazalo, da NUK ne more pridobiti vsega gradiva, ki sodi v koncept njegove nabavne politike. V nadaljevanju je opisano stanje na področju izločanja in odpisa gradiva, deset let po zaključku projekta 2 , s poudarkom na gradivu, ki ga je NUK izbral za svojo zbirko v letih 2005–2010. Opisan je postopek preverjanja, izbiranja in priprave za vključevanje gradiva v zbirko. Narejena je statistična analiza re- zultatov odpisanega gradiva v slovenskih knjižnicah. Prvotni cilj je bil poiskati razmerje med deležem odpisanega zastarelega gradiva in celotnim odpisom. Pozneje se je izkazalo, da Center za razvoj knjižnic (CeZaR) zbira podatke o odpisanih inventarnih enotah 3 , ne pa o naslovih, zato ni bilo možno vzpostaviti vzporednice z odpisanimi naslovi, ki so jih knjižnice ponudile NUK, za vse vrste knjižnic. 2 Odpis kot zadnja možnost pridobivanja knjižničnega gradiva NUK Poleg zakonskih obveznosti je NUK pri odpisanem gradivu iz slovenskih knjižnic zaznal priložnost, da sistematsko pridobi in ohrani vso sloveniko, 2 Projekt Izločanje in odpis gradiva je vodila Nada Češnovar v sodelovanju z bibliotekarji iz vseh vrst knjižnic in je potekal od leta 1999 do 2001, ko je skupina napisala priročnik. 3 Pod enote so štete inventarizirane publikacije, kar predstavlja kosovni odpis. Pod naslovi so štete bibliografske enote, ki jih knjižnice odpisujejo. Podatkov o številu izvodov posameznih naslovov NUK nima oziroma jih pridobi v redkih primerih. Lahko pa se isti naslovi pojavljajo na več seznamih iz istih knjižnic.