Kazalo.pmd

Knjižnica 55(2011)1, 129–138 136 obstoječe baze arhiva. Popravljanje podatkov o digitaliziranih posnetkih, arhivski popis in digitalizacija sprotne produkcije pa bo potekala prek spletnega arhivskega uporabniškega vmesnika. Poleg drugih razlogov za investicijo (produkcijski in postprodukcijski) je s stališča arhiva posebej pomemben naslednji: vse gradivo, ki nastaja v produkciji in postprodukciji, se prepiše na videokasete in preda v hrambo arhivu. S tem nastaja izguba pri kakovosti slike, možnost ponovnega ogleda pa je omejena na izposojo kaset in ogled gradiva v pregledovalnikih. Namesto da bi bili posnetki in pripadajoča tekstna dokumentacija neprekinjeno na voljo za ogled v nizki ločljivosti, se na star način vrnejo v analogni arhiv, kjer so magnetni trakovi v kasetah izpostavljeni obrabi in poškodbam. Analiza arhivskih popisov je pokazala, da je mogoče združevati opise posameznih posnetkov in podatkov o časovni kodi na kaseti. Ne smemo pa zanemariti vpliva človeškega faktorja in nepravilno vnešenih podatkov. Zato bo potrebno poleg vgrajenih avtomatskih mehanizmov določeno število arhivskih kaset tudi ročno obdelati. Veliko daljši bodo postopki pri digitalizaciji starejšega gradiva, ki je še vedno na filmskih trakovih (Vrh, 2010). 5 Zaključek »Krava« ni sistem za trajno arhiviranje, je pa zelo uporaben strežniški sistem, ki omogoča varstvo izvirnega gradiva. Vse gradivo, ki je ob izposoji izpostavljeno uničenju, je namreč izvirno (glavna razlika med arhivi in knjižnicami je ta, da se hranijo predvsem izvirniki). »Krava«, ki je dobila ime po prijazni domači molzni živali, tako skrbi, da se gradivo pri ogledni izposoji ne bi poškodovalo ali uniči- lo, ob izboljšavi strežniškega sistema z dodanimi digitalnimi datotekami, pa bi lahko poskrbela tudi za dostop do gradiva v visoki ločljivosti, vsaj dokler vod- stvo zavoda ne razveže mošnjička za boljši sistem, ki bi omogočal trajno in var- no arhiviranje. Navedeni viri 1. Archives in digital broadcasting: the report of the interdisciplinary archive group of the European Broadcasting Union (2003). Geneva: EBU. Pridobljeno 18. 8. 2010 s spletne strani: http://www.ebu.ch/CMSimages/en/IAG_report_ENG_ tcm6-41751.pdf 2. Lavrenčič, A. (2004). Digitalizacija televizijskih arhivov v razvitem svetu in koraki k digitalizaciji arhiva TV Slovenija. V Tehnični in vsebinski problemi