Kazalo.pmd

131 Lavrenčič, A. Hramba digitalnega gradiva v televizijskem arhivu 2. Digitalno ustvarjeno in zapisano gradivo. 3. Gradivo novih medijev, spletnih strani, teleteksta, interaktivno gradivo itd. - Arhivski delavci se morajo v teh primerih znajti v hibridnem arhivu, delo v njem pa zna biti tako zapleteno kot sprejem najbolj preprostega zakona v slo- venskem parlamentu. Kar ustreza večini, ne ustreza manjšini, pa še takrat se najde nekdo, ki bi vse skupaj po svoje nekam zvlekel. Toliko o različnih nosil- cih, ki imajo vsak svoje zahteve. Zato so strokovnjaki sprejeli pravilo, da naj ne hranimo nosilcev, ki bodo slej kot prej postali zastareli, ampak naj hrani- mo njihovo vsebino. Večnega nosilca ni. Pri nosilcih in pri vsebini pa ni do- volj, da imamo samo nosilec vsebine v lasti, potrebujemo tudi podatke o tem, ali vsebino lahko prikazujemo in posredujemo drugim hišam. - Televizijski arhiv že dolgo ni več končna postaja, kjer končajo na policah že predvajane oddaje in čakajo na morebitne ponovitve. Tradicionalno je bilo arhivsko delo obravnavano kot pomožna operacija pri začetnem iskanju zah- tevanega gradiva do ponovne končne odložitve dokončane oddaje v arhiv. Digi- talizacija arhivov omogoča vključitev uporabnikov v arhivske vsebine in sodelovanje arhiva v procesu produkcije oddaj, uporabnikom arhivov pa se ni treba več fizično premikati, namesto njih se na svetovnem spletu giblje dokumentarno in arhivsko gradivo, ki prestopa meje v sekundah in brez tve- ganja, da bi se pri tej operaciji poškodovalo ali uničilo. - Sedanji proces uporabe arhivskega gradiva poteka bistveno počasneje, pred- vsem pa arhivskemu gradivu ob izposoji stalno grozi nevarnost uničenja. Digitalizacija arhiva omogoča programskim delavcem takojšni dostop in predizbor gradiva, ki ga potem pošljejo na produkcijske strežnike za nadalj- njo obdelavo. Odpade tudi možnost konflikta ob nesporazumu, ob odsotno- sti nosilca v uporabi, neprimerno se skrajša čas za uporabo gradiva, pred- vsem pa odpade možnost uničenja gradiva, ki sodi med kulturno dediščino. - Arhivi v digitalno dobo vstopajo iz analogne, zato v začetku digitalizacije nujno nastopijo težave zaradi hibridnih arhivov z digitalnim in starim analognim gradivom. Večine gradiva sploh ne bo možno presneti na digitalne nosilce in s tem zagotoviti multimedijske predstavitve in dostopa do oddaj uporabnikom na spletu. Poleg tega bo vsak arhiv tudi ob že dokončani digitalizaciji vesel novih pridobitev na analognih nosilcih, katere pa bo potrebno presneti na nove, digitalne datoteke. Takrat se bo pojavil problem neustrezne tehnologije in izgube znanja za ravnanje z nekdanjimi zapisi, zato je potrebno nujno ohra- niti vso tehnološko opremo za ravnanje z nosilci zapisov slike in zvoka, ka- kor tudi vzdrževati raven doseženega znanja, ki ga bo potrebno prenesti na nove generacije. Brez prenosa znanja na naslednje generacije bomo našim dedičem zapustili samo kose strojno neberljivega arhivskega gradiva. - Digitalizirani posnetki še ne zagotavljajo optimalnih možnosti za ponovno uporabo gradiva. To zagotavlja šele kakovostna baza podatkov z opisom vse- bin. V arhivu TV Slovenija katalogiziramo oddaje v skladu z mednarodnimi