Kazalo.pmd

Knjižnica 55(2011)1, 129–138 130 1 Uvod V digitalni svet novega tisočletja prinašamo analogno dediščino stoletja, ki ga bodo zgodovinarji ocenili šele s primerne časovne razdalje, kar pomeni, da pre- našamo tudi arhivsko gradivo iz analogne v digitalno obliko. Prehod iz analog- nih arhivov je zelo zanimiv, v prehodnih obdobjih se ustvarijo tudi najbolj kritične situacije v hibridnih arhivih. To digitalno tranzicijo, ki traja že nekaj let, so neka- teri že uspešno prebrodili, medtem ko nas ta naloga še čaka. V pričujočem članku smo zato najprej predstavili kratka izhodišča za digitalizacijo televizijskih arhivov, v nadaljevanju pa smo opisali razvoj in delovanje strežniškega sistema »krava«, ki je sicer namenjen novinarskemu delu pri pregledu agencijskih novic, a bo omogočil tudi uporabo arhivskega gradiva v projektu robotizirane knjižnice. 2 Izhodišča za digitalizacijo televizijskih arhivov Za vse tiste, ki so reko digitalne tranzicije že uspešno prebrodili oziroma pre- mostili vse težave, velja, da so delali po navodilih European Broadcasting Union (EBU) in Mednarodne zveze televizijskih arhivov FIAT/IFTA, ki sta navodila za izpeljavo digitalizacije izdali v pisni obliki leta 2003 (Archives, 2003). Takrat smo tudi na RTV Slovenija ta navodila natančno preučili in pripravili temeljni načrt za izpeljavo digitalizacije arhiva pri nas (s pomočjo izračunov Branka Bube- nika na HTV-ju in INE – francoskega nacionalnega avdiovizualnega inštituta pa tudi finančni okvir). Načrt, ki je temeljil na študiji iz Ženeve, smo predstavili leta 2004 na posvetovanju o sodobnih arhivih v Radencih (Lavrenčič, 2004). Glavni povzetki iz študije EBU in FIAT/IFTA so naslednji: - Napačna je zastarela predstava o arhivih kot nepregledni vrsti polic, pre- napolnjenih s trakovi, filmskimi škatlami in kasetami. Dodana vrednost k tej napačni predstavi je, da je arhiv v kleti, v njem pa naj bi korenine pognal človek, čigar spomin sega v predzadnje stoletje. - Profesionalen odnos do arhiva je popolnoma drugačen; arhivi so vredni mili- jarde evrov, uporabnost gradiva in dostop do njega pa sta ključni vprašanji pri pripravi strategije upravljanja z arhivi. - Radijski in produkcijski arhivi so v novejšem času pogosto naprednejši od televizijskih arhivov; to so dejstva, na katerih se gradi prihodnost. Televizij- ske arhive bremeni namreč velika dediščina iz preteklosti, saj morajo arhivi obdelati tri vrste gradiva: 1. Legate oziroma »podedovano gradivo« iz preteklih časov na analognih nosilcih, večinoma so to filmski in magnetni trakovi.