URN_NBN_SI_DOC-RQB3KJN0

ljati višje in visoke šole. Njihovo ustanovitev je bilo možno zagovar­ jati med drugim tudi s tem, da je v Mariboru že obstajala dobro orga­ nizirana knjižnica splošnoznanstvenega tipa — študijska knjižnica. Ta je mogla — podobno kot se običajno dogaja v svetu, kadar formirajo nova visokošolska središča — prevzeti funkcijo osrednje visokošolske knjižnice. V resnici so m ariborski študijski knjižnici to funkcijo na­ lagali različni uradni in samoupravni akti. Tako je Okrajni ljudski odbor Maribor z odločbo št. 09/8-ŠU-65/2 z dne 26. decembra 1961 raz­ glasil Študijsko knjižnico v Mariboru za samostojno knjižnico in ji določil, da »... je namenjena v prvi vrsti potrebam višjih in visokih šol v Mariboru«. To določilo je kasneje ponovljeno v vseh njenih temeljnih aktih: v pravilih z dne 17. oktobra 1962 in v statutih z dne 17. septembra 1964, 18. marca 1967 in 2. aprila 1970. Organizacijsko je knjižnica vezana na Združenje visokošolskih zavodov v Mariboru od 4. januarja 1965 dalje, ko je le-to prevzelo usta­ noviteljske pravice do nje. Odtlej je v vseh njenih temeljnih aktih navedeno, da je »osrednja knjižnica mariborskih visokošolskih zavo­ dov«. Njuno povezanost pa je še utrdil zakon o visokem šolstvu (UL SRS 9/1969 z dne 20. marca 1969) v svojem 8. členu. Takoj ko so se začele v Mariboru ustanavljati višje oziroma visoke šole, je študijska knjižnica svoje delo in poslovanje začela prilagajati, da bi mogla še bolje rabiti njihovim učiteljem in študentom. Temu ustrezno sta se spremenila obseg in vsebina nabavljenega knjižnega gradiva; v njem je vse bolj opazna prisotnost družbenih in uporabnih ved. V celem se je od leta 1959 knjižni fond skoraj podvojil; ob koncu leta 1969 je štel 185 307 zvezkov. Bistveno se je povečalo — skoraj se je podvojilo — osebje knjižnice (od 13 rednih in 5 honorarnih delavcev v letu 1959 na 31 rednih in 2 honorarna delavca v letu 1969). V minulem desetletju so bila knjižnični zgradbi prizidana nova skladišča in raz­ širjene čitalnice, preurejeni pa so bili tudi delovni prostori posameznih oddelkov. Delež učiteljev in študentov mariborskih visokošolskih zavodov med bralci je od leta 1962 konstantno naraščal. Med obiskovalci čitalnic je ob koncu leta 1969 znašal 80,2 %, med vsemi obiskovalci knjižnice pa 73,2 %. študijska knjižnica je vse desetletje tesno sodelovala s knjižnicami, ki so jih ustanavljali na m ariborskih višjih in visokih šolah. Z njimi je usklajevala nabavo, zasnovala centralni katalog in skupno reševala strokovne probleme. Kljub navedenemu pa se knjižnica ne namerava odreči svojemu dosedanjemu atributu — študijska; obdržati ga hoče kot del svojega novega imena. Razlogi so jasni: za ohranitev dosedanjega atributa govorijo zgodovinska zasnova in razvoj knjižnice ter naloga, ki jo hoče izpolnjevati še naprej: biti namreč tudi splošnoznanstvena in domo­ znanska knjižnica širšega mariborskega območja. 93