URN_NBN_SI_DOC-ROCS25DT

Spremljanje znanstvene in strokovne literature velja danes za nujen opravek vsakega znanstvenika ali strokovnjaka, ki ceni sebe in svojo stroko. Znan­ stveni in strokovni članki imajo pri tem posebno mesto, saj iz njih dobim o večino inform acij in "aktualne" informacije. Vendar, kako se znajti med to množico revij, člankov in druge literature, k i tako hitro zastareva. Z druge strani im ajo zelo podobne probleme avtorji prispevkov in člankov. Preden izide znanstveni oz. strokovni prispevek, se avtorjem postavlja m no­ go vprašanj, k i pa niso le vsebinske narave. Sprašujejo se po tem, kje izdati, kako naj prispevek ali članek izgleda, katere vrste prispevek napisati, katere vrste prispevkov štejejo pri habilitaciji ali univerzitetni bibliografiji (ali štejejo le znanstveni in strokovni članki ali pa tudi poljudnoznanstveni članki, recenzije,...), katere vrste bralcev želi doseči. Če pogledamo zgoraj navedeno neobremenjeno in brez predsodkov, lahko ugotovim o, da neki prispevek ali članek nista le "kamenček" v svetovnem znanju in le del znanstvenega in strokovnega kom uniciranja, ampak sta obenem del tržnega kom uniciranja. Tako objava znanstvenega ali strokov­ nega prispevka ne pom eni samo znanstveni ali strokovni prispevek, ampak tudi ustvarjanje podobe nekega znanstvenika oz. strokovnjaka, lahko bi celo rekli, ustvarjanje njegove blagovne znamke - imena in s tem tu d i njegove vrednosti. Znanstvenosti znanstvenika ali strokovnosti strokovnjaka ne prikazujejo le njegove iznajdbe ali znanje, ampak tudi, pri kateri založbi, v katerih revijah, v katerih jezikih izdaja svoje prispevke, s katere univerze prihaja, na katerih kongresih sodeluje, v katerih znanstvenih krogih se giblje, ko liko kra t so citirana njegova dela, obseg biografij in bibliografij. Eno od m eril je tudi tipologija dokum entov. Za dosego "imena" pa je treba iz p o ln iti določene predpostavke, tako nefor­ malne kot formalne. S temi predpostavkam i ali bolj natančno p ra v ili se ukvarja posebna znanost in sicer znanost o znanosti. Ukvarja se z odnosom med znanostjo in družbo, znanstvenimi kategorijami, znastvenimi metoda­ mi, metodologijo znanstvenega raziskovanja, kaj mora vsebovati in kako mora b iti oblikovana znanstvena oz. strokovna publikacija, in ne nazadnje, tudi s klasifikacijo znanstvenega dela. Ena temeljnih definicij in klasifikacij znanosti je, da se znanstvenik ukvarja z odkrivanjem novih spoznanj, medtem ko strokovnjak deluje na podlagi že o d kritih spoznanj1. In naj je neko strokovno delo še tako pomembno in še tako koristno, s tem še ne postane znanstveno delo2. Pomembnost in k o ri­ stnost nista in ne moreta b iti m erili za določanje znanstvenega dela, ampak sta glavni m e rili novost in preverljivost.